Kdaj točno je bila ustanovljena Čitalnica na Vranskem se še ne ve. V literaturi je večkrat zaslediti leto 1867. Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice pa so v št. 46, 11. novembra 1868, objavile manjšo novico, da je Čitalnica na Vranskem predložila vladi statut.
V začetku naslednjega leta pa so Novice objavile v št. 4, 27. januarja 1869, novico, da bo vranska čitalnica v nedeljo, 31. januarja 1869, praznovala svoje rojstvo. Ob 50-letnici delovanja Čitalnice na Vranskem je v časopisu Nova doba izšel obširen članek. Pišejo: »da tudi za Vransko ni ostal žalski tabor brez posledic. Vranski rodoljubi Franc Šentak, Leopold Schwentner in Simon Oset so sklenili delovati v smislu prebujanja ljudstva. Šentakova gostilna (danes hotel »Slovan«) je bila od nekdaj zbirališče narodnih Vrančanov. Manjkalo pa je trgu nekega duševnega središča. Tako so ustanovili Narodno čitalnico. Pravila pa je potrdila namestnija v Gradcu z začetkom leta 1869. Tako je bil storjen prvi korak, ki je imel v poznejših letih v narodnem oziru odločilen vpliv na vranski trg in okolico.
V Čitalnici so se zbirali v prvi vrsti tržani, a manjkalo ji tudi ni zunanjih udov. Čitalnica, k je skromno začela, se je vedno lepše razvijala. Imela je vse takratne slovenske časopise, takoj pa si je osnovala tudi svojo knjižnico z mnogimi knjigami, kar je bilo zelo težavno v tistih časih. Prirejale so se raznovrstne zabave in veselice. Najljubša zabava je bila v prvih letih »Čitalničarjem« tombola, vrstili so se tudi ob takih prilikah navduševalni govori in napitnice. Pozneje so se začeli zbirati tudi pevci, ki so takrat prepevali običajne domoljubne pesmi, pa tudi skromne igre so se uprizarjale. Okoli leta 1870 in tudi pozneje je bila »Čitalnica« središče narodnega življenja. Da je društvo razumelo svoj vzvišeni poklic, nam je v dokaz to, da je imenovalo že v prvih letih svojim častnim članom za jugoslovanstvo velezaslužnega djakovskega biskupa Strossmayerja.« (Nova doba, št. 81, 31. 7. 1919, str. 1-2)
