V Sloveniji je šest naselij z imenom Češnjice (Seznam naselij v Sloveniji – Wikipedija, prosta enciklopedija (wikipedia.org)), v Slovenski historični topografiji do leta 1500 pa jih je bilo sedem. V dostopnem arhivu so Češnjice pri Moravčah prvič omenjene 19. junija 1367 kot Chersteten (Listina, ARS AS 1063/4234).
V listini je zapisano, da Konrad Gall preda grofoma Ulriku in Hermanu I. Celjskima svojo posest v Jablani, Srakovljah, Prekarju, “Schelicz”, Češnjici, Negastrnu, Pišajnovici in Mengšu in jo prejme zopet od njih v fevd. To nemško ime ima osnovo v imenu Kirsche, v prevodu češnja. V nekaj dokumentih do leta 1500 je kraj tudi razdeljen na Spodnje in Zgornje Češnjice: Nider Kerstet, leta 1431: Cherstetten (… zu Ober Cherstetten in Morawtscher pharr…) leta 1436, Nyder Kerstettenn, leta 1444 se kraj imenuje Kerssteten in Kertsteten (zu Kertsteten … in Morawtscher pharr), leta 1451 Kertsteten (zu Kertsteten … in Morawtscher pharr …), leta 1470, Oberen Kherstetten (…zw Oberen Kherstetten in mareitscher pharr…), leta 1470, Khersteten, Niderkhersten, Niderkerstetten (… in dem dorf zu Niderkerstetten … in Morautscher pharr …) vsi leta 1472 in Nyder Kerstettenn leta 1498.
Češnjice sodijo med vasi, ki so dobile imena po drevju, ki je prebivalcem dajalo užitne sadeže – po češnjevih drevesih – po češnjah. Beseda češnja, tudi črešnja je izpeljana iz slovanskega imena čer’sbn’a, to pa je privzeto iz vulgarnolatinskega imena ceresia (Snoj, 2009, str. 99). Grad Češnjice (Liechteneck), ki ga je leta 1550 pozidal Janez Gall z Rožeka, je pogorel med 2. svetovno vojno (Lavrič, 2004. str. 43–58). Stražar piše tudi o izvoru imen zaselkov okrog Češnjic, to so: Dunaj, Njive, Požarnica, Rigelj, Klen, Grmače, Planina, Podbrdo, Hribce in Groblje (Stražar, 1979, str. 78–79). Ime Dunaj naj bi nastalo kot posmeh nečemu, kar je bilo na tem prostoru. Njive je ledinsko ime, nastalo po obdelanem zemljišču. Požarnica ima osnovo v besedi požar, ki so ga ljudje tod namenoma zanetili, ko so krčili gozd, ali pa se je požar čisto po naključju razširil (Stražar, 1979, str. 78). Zaselek Rigelj je dobil ime po značilni reliefni obliki, zaselek Klen pa po morfološki obliki zemljišča. Ime Grmače naj bi bilo povezano s kresiščem, ki so ga tam kurili v času turških vpadov. Zaselek Planina je dobil ime po paši živine, Podbrdo po značilni obliki zemljišča, Hribce so dobile ime po hribu, Groblje pa naj bi spominjale na grobovom podobne nasipine ali v groblje zloženo kamenje.
