Morda je lepa tudi zato, ker je majhna. Majhno je lepo, pravi pregovor. To velja tudi za vaško cerkvico Marije Snežne. Je pravi bombonček, njena ljubkost pa je še zlasti prišla do izraza po zadnji prenovi.
Kdaj je bila zgrajena, ni znano. V popisu cerkva iz leta 1525 je še ni bilo. Ker je bil njen glavni oltar posvečen leta 1611, je verjetno nastala v času splošne rekatolizacije dežele po zmagi nad luteranstvom ob koncu 16. ali v začetku 17. stoletja. Že leta 1630 so jo vaščani povečali in prezidali, nato pa zanjo redno skrbeli. Leta 1876 je dobila tri nove neogotske oltarje, vendar so jih opremili kar s starimi lesenimi skulpturami. V nišo vélikega so postavili dopadljiv kip Marije z detetom, okoli nje pa podobe svetnikov Petra, Pavla, Andreja in Janeza Evangelista. Stranska oltarja so namenili sv. Križu z Antonom Padovanskim in sv. Jožefom ter sv. Katarini Aleksandrijski z nadangelom Mihaelom in Antonom Puščavnikom. Leta 1890 so kupili tudi nov križev pot. Bil pa je to zadnji večji poseg v cerkveno notranjost. Čas je potem naredil svoje, nekaj pa tudi nepridipravi. Leta 1982 so namreč vlomili v cerkev in odnesli večje število svetniških kipov. Nadomestili so jih z mavčnimi. Splošne obnove svojega svetišča so se Strmčani spet lotili leta 2019. Celostno restavriranje oltarjev je opravila delavnica Kavčič iz Šentjošta nad Horjulom, poškodovane prizore križevega pota pa so zamenjale fotografije, pritrjene na platno.
