Ga. Barica je na dogodek prinesla družinsko poročno fotografijo iz medvojnega obdobja ter izbran sestavek iz zapiskov svoje matere.
“Živo se spominjam tega dne, ker je prenehala preskrba z mlekom iz okolice. Zaradi otroka sem se napotila po Ižanski cesti proti Dernovškovi hiši (Ižanska 180), kjer smo dobivali mleko. Pri bivši mitnici so stale na cesti žične ovire in strojnice in grupa oboroženih italijanskih vojakov s čeladami na glavi je s puškami odganjala množico žena, ki so z dojenčki v naročjih ali v vozičkih in z malimi otroki zahtevale, da jih spuste preko ovire, da nabavijo mleko za jokajoče otroke. Kako so ti prizori zgledali na vseh blokih, si lahko vsakdo predstavlja, če pozna voljo mater, da zaščitijo svoje otroke. Žene so kričale in zmerjale vojake in zahtevale prost prehod. Na drugi strani prehoda so kmetice z mlekarskimi vozički nekaj časa gledale, nato pa se vračale domov. Šele opoldne so se ogorčene žene razšle po domovih in je dobro samo to, da vojaki niso razumeli slovensko in vsega, kar so jim ženske povedale. Smatram, da so bile to prve spontane demonstracije ljubljanskih žena.” (Iz zapiskov Vere Marentič Novak)
