Arharjeva mladostna leta

Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju, v bližini svoje rojstne hiše. Srednješolsko izobrazbo in katoliško vzgojo mu je dala Škofijska klasična gimnazija v Šentvidu pri Ljubljani,  ki jo je obiskoval v letih 1928–1936. Srednješolsko izobraževanje je preživel v semenišču, ki je bilo tako kot gimnazija del Zavoda svetega Stanislava. Zavodski vzgojitelji in profesorji, vsi po vrsti duhovniki, s svojo strogostjo, redom in disciplino, so mlademu Arharju privzgojili redoljubnost, delavnost in natančnost,  lastnosti, ki so ga potem opredeljevale vse njegovo življenje. Mnogi zavodski profesorji so bil izjemni strokovnjaki na svojem področju, eden izmed njih je bil tudi Jakob Šolar,  profesor slovenskega jezika s književnostjo, ljubitelj knjig in literature, avtor učbenikov, nekaj časa pa tudi varuh šolske knjižnice in Arharjev razredni starešina. Svojim dijakom je vcepljal ljubezen do knjige, slovenske besede in vsega lepega. K Šolarju, široko razgledanemu svetovljanu, je Arhar tudi kasneje v življenju pogosto zahajal na pogovore o različnih strokovnih, pa tudi nazorskih vprašanjih.

Po opravljeni srednji šoli se je Ivo leta 1936 vpisal na študij slavistike na ljubljanski Filozofski fakulteti in tam poslušal predavanja profesorjev dr. Franceta Kidriča – prešernoslovca in utemeljitelja znanstvene literarne zgodovine, dr. Frana Ramovša – osrednje znanstvene osebnosti v slovenističnem jezikoslovju, dr. Antona Ocvirka – utemeljitelja primerjalne književnosti na Slovenskem, slavista in filologa dr. Rajka Nahtigala, literarnega zgodovinarja, prevajalca in esejista dr. Ivana Prijatelja in drugih. Študij je zaključil aprila 1941.
V času študija je bil dejaven član akademskega kluba Zarja, v katerem si je izoblikoval svojo življenjsko filozofijo. V Zarji so se zbirali katoliško usmerjeni študentje – krščanski socialisti, ki so se zavzemali za evangelijsko krščanstvo, socialno pravičnost in nazorsko strpnost, njihov ideal je bila duhovno svobodna ter kulturno bogata in ustvarjalna osebnost. Bili so slovensko usmerjeni. Njihovi starešine so bili profesorji in znani kulturni delavci kot so Jakob Šolar, Edvard Kocbek, Andrej Gosar, Janez Fabjan, Stanko Cajnkar, Fran Saleški Finžgar, Bogo Grafenauer in drugi.