NAPRAVA ZA FOTOGRAME, 1964
Kogoj je med študijem v Benetkah ustvaril napravo za raziskovanje kompozicijskih elementov v prostoru.
Stane Bernik poudarja, da gre za velik študijski dosežek. Za raziskovanje likovnih kompozicijskih elementov v prostoru je Kogoj razvil napravo, »ki bi omogočila na osnovi že znanih, optičnih in kinetičnih zakonitosti raziskati in spremljati medsebojno učinkovanje in komponiranje likovnih prvin v prostoru«.1 Gre namreč za napravo, ki omogoča abstraktno likovno izražanje in spada med optične umetnosti – pojave v slikarstvu, grafiki in plastiki, ki slonijo na optičnih pojavnostih.
Sestavljena je iz lesene škatle, ki je prevlečena s črno plastično prevleko, in optičnega jedra – to vsebuje svetlobni vir, matrice in zrcala. S projekcijo naprava lahko oblikuje optično sliko, ki z zrcaljenjem in križanjem dveh navpičnic oblikuje razne točke in like ter medsebojna stanja med njimi. Naprava je pripomogla k spodbujanju uporabe vizualnih komunikacij, ki se odražajo v industrijskem oblikovanju in arhitekturi, ter oblikovanju odnosa med preteklimi in sodobnimi stvaritvami.
KOLO SREČE – KOLO ŽIVLJENJA, 1997
Material: pleksi steklo, živo srebro
Kolo sreče je izdelano iz prozornega pleksi stekla, v dveh plasteh. Vanj so vgravirane štiri prozorne cevke – energetske krivulje, ki so napolnjene z devetimi kilogrami živega srebra iz Idrije. Obliko cevi ima tudi obroč kolesa, ki je simetrično izbočen oziroma ukrivljen na štirih točkah. Kolo je postavljeno na tri nosilne jeklene cevi v obliki presekane piramide, montirano na leseno osnovo.
Jagodič meni, da kolo »v vizualnem, estetskem smislu izkazuje trdno izoblikovan kogojevski stil, skladen s pretokom življenjskih sokov in energij«.2 Med ročnim zagonom vrtenja pride do zanimive kinetične vibracije živega srebra, ki se pretaka skozi te ukrivljene linije – te so zasnovane kot vibracija burje, rastlin, ukrivljenost korenik in vse narave, ki se prepleta.
Zvok ob vrtenju je podoben pretakanju vode. Kolo življenja je bil Kogojev projekt, ko so ga leta 1997 povabili v Idrijo, da ustvari kreacijo, ki bi izkazovala spoštovanje tradicije živega srebra v Idriji in bi jo postavili pred vhod v rudnik. Kogojeve zasnove v Idriji niso razumeli, zato je skulptura ostala del zbirke Galerije Oskar Kogoj Nature Design.
NARAYANA, 1996
Material: kraški kamen
Beseda narayana izhaja iz hinduizma in označuje človekovo naravno pot od spočetja, skozi vse faze življenja do potovanja v onostranstvo. Iz te transformacije je Kogoj črpal navdih za stensko skulpturo, ki ji je dal prav takšno ime.
Narejena je iz kraškega kamna in daje vtis »plitkih medsebojno povezanih fontan s tremi otoki, ki so v obliki jajca«.3 Kogoj je za elemente izbral krog s piko, ki označuje božjo energijo, in jajce, simbol življenja, ki je navzoče v veliko njegovih izdelkih. Izdelana je bila za razstavo z naslovom Narayana – pot reke v Hrvaškem muzeju arhitekture v Zagrebu leta 2001, danes pa krasi steno v hiši Kogojeve starejše hčerke.
Opombe
1 Bernik, S. Študija naprave za raziskovanje kompozicijskih elementov v prostoru. Sinteza, leto 1, julij 1965, št. 2, str. 56.
2 Jagodič, S. Orbis Artis: nemirno in kreativno: rekonstrukcija minulega časa, prostora, življenja in duha 1943–2004: krajinsko izhodišče, zgodovinsko ozadje, zgodbe, pričevanja, dokumenti, pisma, citati, predstavitve, dialogi, razmišljanja, analize, komentarji in ocene: [spomini 1943–2004]. Šmarje pri Jelšah: Knjižnica, 2006, str. 366.
3 Prav tam, str. 365.
Viri
Bernik, S. Študija naprave za raziskovanje kompozicijskih elementov v prostoru. Sinteza, leto 1, julij 1965, št. 2, str. 56–58.
Galerija Oskar Kogoj Nature Design. Kolo sreče. (citirano 1. 6. 2023). Dostopno na naslovu: https://galerijaoskarkogoj-sp.si/kolo-srece-%E2%80%93-kolozivljenja01-01-1997.html
Jagodič, S. Orbis Artis: nemirno in kreativno: rekonstrukcija minulega časa, prostora, življenja in duha 1943–2004: krajinsko izhodišče, zgodovinsko ozadje, zgodbe, pričevanja, dokumenti, pisma, citati, predstavitve, dialogi, razmišljanja, analize, komentarji in ocene: [spomini 1943–2004]. Šmarje pri Jelšah: Knjižnica, 2006, str. 365–366.