Sejem na Lužešču
“Skoraj vsak večji in pomembnejši kraj je imel točno določene dneve v letu za semenj, kot so Sežanci sejmu rekli. V glavnem so prodajali živino, pa tudi sejemsko robo in kramo. Ob semanjih dneh so odlično zaslužile številne sežanske gostilne. V času Napolenonovih Ilirskih provinc je bila Sežana že dodobra znana tudi zaradi semnjev. Kupci in prodajalci so nanje prihajali od vsepovsod. Največji so bili v 19. stoletju konjski semnji. /…/ Pravijo, da so konje pripeljali iz Hrvaške in Bosne, celo iz Madžarske in jih potem prodajali Italijanom. /…/
V letu 1924 naj bi v Sežani dobili dva stalna sejemska termina: vsakega 12. in 22. v mesecu.
Prostor za semnje je bil na Lužešču, kjer je danes spominski park pred poslopjem sodišča. Tam je bil tudi kal, kjer so živali pile.
Ko so tik pred koncem 19. stoletja poleg kala zgradili poslopje sodišča, so sejmišče prestavili ob vznožje Tabora za cerkev.
Ta prostor se še danes imenuje Sejmišče. Tam so bili urejeni privezi za živino v senci lip in kostanjev. Kasneje je bil tu prostor, kjer so z mlatilnico mlatili žito.
Nekoč je bilo Lužešče rezerviran prostor za sejme z govedom in prašiči, medtem ko je bil prostor za cerkvijo pod Taborom rezerviran za konje.
Trgovcem z živino in s konji so pomagali mešetarji ali šenšali. Vendar so trgovci s konji zahajali v svoje gostilne, ker se niso hoteli srečevati z navadnimi kravarji.
Kasneje je sejmišče postalo sejmiški prostor tako za prodajo goveda kot drugih živali. Živali so pripeljali iz Furlanije in iz Vipavske doline. Na sejmišču so prodajali tudi suho robo in poljedelsko orodje.
Med obema vojnama so pod italijansko oblastjo na semanji dan postavljali stojnice ob robu glavne ceste Ljubljana-Trst.
Danes ima Sežana svoj sejemski dan vsakega 21. v mesecu. Če je na ta dan sobota ali nedelja, se sejem prenese na ponedeljek.
Sejem je tudi ob občinskem prazniku 28. avgusta.” (Skrinjar, 2006, str. 84-85)
V letu 1924 naj bi v Sežani dobili dva stalna sejemska termina: vsakega 12. in 22. v mesecu.
Prostor za semnje je bil na Lužešču, kjer je danes spominski park pred poslopjem sodišča. Tam je bil tudi kal, kjer so živali pile.
Ko so tik pred koncem 19. stoletja poleg kala zgradili poslopje sodišča, so sejmišče prestavili ob vznožje Tabora za cerkev.
Ta prostor se še danes imenuje Sejmišče. Tam so bili urejeni privezi za živino v senci lip in kostanjev. Kasneje je bil tu prostor, kjer so z mlatilnico mlatili žito.
Nekoč je bilo Lužešče rezerviran prostor za sejme z govedom in prašiči, medtem ko je bil prostor za cerkvijo pod Taborom rezerviran za konje.
Trgovcem z živino in s konji so pomagali mešetarji ali šenšali. Vendar so trgovci s konji zahajali v svoje gostilne, ker se niso hoteli srečevati z navadnimi kravarji.
Kasneje je sejmišče postalo sejmiški prostor tako za prodajo goveda kot drugih živali. Živali so pripeljali iz Furlanije in iz Vipavske doline. Na sejmišču so prodajali tudi suho robo in poljedelsko orodje.
Med obema vojnama so pod italijansko oblastjo na semanji dan postavljali stojnice ob robu glavne ceste Ljubljana-Trst.
Danes ima Sežana svoj sejemski dan vsakega 21. v mesecu. Če je na ta dan sobota ali nedelja, se sejem prenese na ponedeljek.
Sejem je tudi ob občinskem prazniku 28. avgusta.” (Skrinjar, 2006, str. 84-85)
