Premogovnik Senovo je po obsegu izkopanega premoga veljal za manjši premogovnik rjavega premoga na Slovenskem, vendar je v svojem več kot 200-letnem delovanju močno vplival na gospodarstvo, prebivalstvo, okolje in razvoj naselij v senovsko-brestaniški dolini.
Čas od odkritja rjavega premoga na območju Senovega oz. Reštanja do zaprtja premogovnika razdelimo v tri časovna obdobja – v prvem, ki traja do začetka 20. stoletja, je bilo v ospredju raziskovanje nahajališča, v drugem obdobju je bil poudarek na infrastrukturnem razvoju premogovnika, zadnje obdobje so zaznamovale aktivnosti ob zapiranju premogovnika.
