Prikrita sporočilnost Bevkovih zgodovinskih romanov in povesti
- V zgodovinskem spominu Slovencev je Bevk zasidran kot neutruden borec za osvoboditev Primorske.
- Poosebljal je simbolno moč narodovih pričakovanj, saj je pomembno vplival na ljudsko zavest med fašizmom.
Historična tematika, ki zajema Primorsko, odraža jedro Bevkovega dela. Zlobec pravi, da je Bevk ravno kot pisatelj že s svojo navzočnostjo med partizani »zalegel vsaj toliko kot najbolj udarna brigada«. V zgodovinskih povestih (Umirajoči bog Triglav, Burkež gospoda Viterga, Stražni ognji, Mlini življenja, Pravica do življenja, Iskra pod pepelom, Domačija, Tuja kri, Viharnik, Kresna noč) in zgodovinskih romanih (Kaplan Martin Čedermac, Znamenja na nebu, Naši kraji v preteklosti, V zablodah, Človek proti človeku) je prikazal pokončnost ljudstva, ki je navkljub tlačenju vztrajalo na svoji zemlji. V zasužnjeni goriški pokrajini v času fašizma je zvesto stal ob strani rojakom in opazno vplival na slovensko narodno zavest na Primorskem – ljudi je na široko popeljal v slovensko literaturo. Njegovo umetniško ustvarjanje je tesno povezano z osebnim življenjem, predvsem izkustvom surovega fašističnega preganjanja, ki ga je v pisateljevanje prezrcalil s krepitvijo narodne zavesti in ljubeznijo do maternega jezika.
Politične razmere in cenzura so botrovale temu, da je dela zasnoval s prikrito sporočilnostjo, pri čemer je zgodovino uporabil kot kuliso, ljudstvo pa je iz besedil luščilo prikrita sporočila in spodbudne misli. Prav na podlagi tega je osnovana zgodovinska povest Umirajoči bog Triglav, ki sega v čas poznega pokristjanjevanja slovenskega ozemlja, izhodiščni dogodek pa je križarski pohod proti kobariškim malikovcem; ideja o njih se mu je obudila med italijansko okupacijo in fašizmom. Glavno zakrito sporočilo povesti je, da Bevkovi trpeči rojaki ne bodo zatajili svoje narodne identitete. Raspetova v spremni besedi pravi, da je povest podpirala ljudi, da so zadnji mejnik nekega drugega sveta, z drugo mitologijo, z drugim izvorom in drugo kulturno podlago, kot je krščanska.
Zgodovinski roman Kaplan Martin Čedermac priča o tem, kako so fašistične oblasti v Beneški Sloveniji zatrle in ohromile vse narodne pravice – prepovedali so tudi rabo slovenskega jezika v cerkvenem bogoslužju – in kako je prepoved vplivala na ljudstvo in duhovnike. Bevk je snov za roman snoval v času svojega najintenzivnejšega pisateljskega in političnega delovanja na Primorskem. V romanu smo priča duševnemu trpljenju narodnega duhovnika Martina Čedermaca, ki ne more odnehati v boju za pravice slovenskega jezika v cerkvi: v boju z romansko nestrpnostjo zvestoba duhovniški službi in človečnost moralno zmagata, čeprav se mora pravica umakniti.
