Novo mesto je v preteklosti pustilo številne sledi v literarnih delih marsikaterega slovenskega pisatelja, saj so mnogi tu obiskovali gimnazijo. Novomeška gimnazija je imela konec 19. stoletja pomembno vlogo v kulturnem in izobraževalnem življenju na celotnem Kranjskem.
Spet drugi so si Novo mesto sami izbrali za svoj dom, kakor na primer Janez Trdina, ki je sproti beležil spoznanja o življenju tukajšnjega prebivalstva. Manj pa je bilo tistih mojstrov pisane besede, ki so se v Novem mestu rodili, torej so iz tega okolja izšli, čeprav so svojo poklicno pot nadaljevali drugje. Eden teh je bil pripovednik in pesnik Milan Pugelj, ki je v Novem mestu preživel otroštvo in mladost. Kljub temu, da je svoje ustvarjalno obdobje preživel v Ljubljani, se je v številnih delih vračal na Dolenjsko, ko je v pripovedi vpletal prigode iz lastnega življenja. V letu 2013 mineva od njegovega rojstva sto trideset let.
Milan Pugelj sicer ne sodi med vodilne pisateljske osebnosti, ustvarjal je tako rekoč v senci velikih imen slovenske moderne. Velik vpliv nanj je imel zlasti Ivan Cankar. Literarni kritiki se različno opredeljujejo do njegovega razmeroma obsežnega pisateljskega opusa. Niso si enotni niti glede literarnega obdobja, kamor bi ga uvrstili (nova romantika, realizem ali naturalizem). Prvi pregled njegovega dela je izšel leta 1948, nazadnje pa je njegovo delo pred slabo četrtino stoletja ocenila Alenka Koron v Pugljevem izboru novel O nekoristnih ljudeh.
