Luka Kramolc je bil tudi aktiven organizator in pobudnik glasbenih prireditev. Po drugi svetovni vojni je s koroškimi študenti pripravil nekaj propagandnih prireditev in kot glasbeni referent posredoval, da so pevska in tamburaška društva na Koroškem prejela notni material.
V Ljubljani je sodeloval pri ustanovitvi kulturno-umetniških društev, glasbene šole in ljudskih knjižnic.
V Šentanelu je s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti organiziral snemanje »koroške ovseti«, božične pastirske igre in trikraljevskih kolednikov.
Z Glasbenim narodopisnim inštitutom je sodeloval s strokovnimi nasveti pri zvočnih snemanjih koroških pesmi in običajev, zbiral podatke in organiziral domačine.
Na snemanju starega koroškega običaja steljeraje so sodelovali s petjem vaški pevci. predlagal je, da ostanejo skupaj kot zbor in jim izbral ime Šentanelski pavri; za zborovodjo je predlagal svojega nečaka Mitja Šipka.
