Murskosoboška hranilnica – Muraszombati Takarékpenztár je bila zgrajena v 90. letih 19. stoletja.
Zgodovina bančništva v Murski Soboti je povezana z imenom advokata Geza Pinterja. Ta je okrog sebe zbral krog takrat elitnih ljudi, ki so bili sposobni in pripravljeni podpisati ter kupiti 300 delnic po 100 forintov, kar je skupaj naneslo 30.000 forintov. S tem se je začela pisati zgodovina Muraszombati Takarékpénztára oziroma Murskosoboške hranilnice, katere letnica ustanovitve sega v leto 1873. Njen prvi predsednik oziroma ravnatelj in obenem pravni referent je postal omenjeni advokat, sama zgradba hranilnice pa je bila zgrajena ob koncu 19. stoletja v historicističnem stilu z neorenesančnimi arhitekturnimi elementi. Tako je bila tudi zidana večina bančnih poslopij v manjših mestih na Madžarskem.
Banka Muraszombati Takarékpénztár je zbirala hranilne vloge in dajala kratkoročna posojila v glavnem proti zadolžnicam in pogosto na temelju meničnega eskonta. Srednja in dolgoročna posojila je bilo mogoče dobiti ob vknjižbi na nepremičnine.
Novo ime Prekmurska banka d. d. je Muraszombati Takarékpénztár dobila leta 1924, ko je vodstvo prevzel Ferid Keršovan, ki je reorganiziral delo, pripravil nova pravila in pod okriljem Jadransko-podunavske banke izpeljal sanacijo in nacionalizacijo banke. Tedaj je bila delniška glavnica zvišana in 55 % delnic je bilo predanih Jadransko-podunavski banki kot patronažnemu zavodu. Po izpeljavi reorganizacije je dobila banka tudi privilegij za trgovanje z valutami in je ustanovila ekspozituro v Gornji Radgoni. Z okupacijo je Prekmurska banka d. d. ponovno postala Muraszombati Takarékpénztár in postala ekspozitura Narodne banke v Sombotelu.
Literatura:
Kuzmič, Franc (ur.): Bančništvo in hranilništvo. Murska Sobota: LB Pomurska banka d. d., 1993.
Obal, Franc: Arhitektura historicizma in secesije v Prekmurju. Murska Sobota: Pomurska založba, 2002.
Banka Muraszombati Takarékpénztár je zbirala hranilne vloge in dajala kratkoročna posojila v glavnem proti zadolžnicam in pogosto na temelju meničnega eskonta. Srednja in dolgoročna posojila je bilo mogoče dobiti ob vknjižbi na nepremičnine.
Novo ime Prekmurska banka d. d. je Muraszombati Takarékpénztár dobila leta 1924, ko je vodstvo prevzel Ferid Keršovan, ki je reorganiziral delo, pripravil nova pravila in pod okriljem Jadransko-podunavske banke izpeljal sanacijo in nacionalizacijo banke. Tedaj je bila delniška glavnica zvišana in 55 % delnic je bilo predanih Jadransko-podunavski banki kot patronažnemu zavodu. Po izpeljavi reorganizacije je dobila banka tudi privilegij za trgovanje z valutami in je ustanovila ekspozituro v Gornji Radgoni. Z okupacijo je Prekmurska banka d. d. ponovno postala Muraszombati Takarékpénztár in postala ekspozitura Narodne banke v Sombotelu.
Literatura:
Kuzmič, Franc (ur.): Bančništvo in hranilništvo. Murska Sobota: LB Pomurska banka d. d., 1993.
Obal, Franc: Arhitektura historicizma in secesije v Prekmurju. Murska Sobota: Pomurska založba, 2002.
