Pred izbruhom vojne je bil Blaž Jan tesar. Izdeloval je tudi pletne in z njimi turiste ter romarje prevažal na Blejski otok. Bil je eden prvih gorskih vodnikov.
Blaž Jan je bil gospodar na kajži Mlino št. 6, danes Mlinska cesta 2. Domače hišno ime je bilo od sredine 18. st. Turčič. To poimenovaje se je v blejski govorici spremenilo v Turš´č. Pri kajži so bili več kot 200 let doma tesarji. Stoletno ustno izročilo ve povedati, da je njegov prednik Simon Jan skupaj s sosedom Kselom okoli leta 1850 izdelal prvo pletno s pravim ladijskim kljunom. Do takrat so romarje na Blejski otok prevažali s čolni, ki so bili podobni ledenicam. Po očetu je podedoval tesarstvo, izdeloval pa je tudi čolne vseh vrst, med drugim pletne. Gospodar Turščeve kajže je imel staro služnostno pravico do ene ladje (pletne) in priveza zanjo na jezerski obali ter pravico do prevoza ljudi po jezeru in na otok. Na Mlinem in v Zazerju (za jezerom) je bilo 14 kajž, ki so imele isto služnostno pravico do prevoza s čolni in tudi s kočijami.
Idilična objezerska vas Mlino je bila takrat eno od prvih središč blejskega turizma. Že pred prihodom Riklija na Bled, je bila zbirališče romarjev s cele Kranjske, ki so romali na otok, božjo pot Marije. V sloveči gostilni Petran so se ustavljali imenitni in petični tujci, ki so si želeli ogledati tudi Bohinj in se povzpeti na Triglav. Tako se je pojavila potreba po gorskih vodnikih. Leta 1906 je postal pooblaščeni gorski vodnik SPD. Leta pred izbruhom 1. svetovne vojne so bila leta gospodarskega razcveta, zato je po letu 1908 vodenje opustil. Obrt mu je cvetela in preveč se je zamudil s čakanjem na turiste.
Literatura:
- Marolt, Tone: V spomin na Blaža Jana -Turš´ča (1874-1915) (Tipkopis v Knjižnici Blaža Kumerdeja Bled), Na Bledu, 2014, 1 str.
