Matilda Serec je kljub visokim letom še izredno vitalna, energična in polna optimizma.
Na jesen življenja živi s hčerko Ireno in njeno družino, pogosto pa jo obiskujejo tudi ostali otroci, vnuki in pravnuki. Zelo rada je v družbi, kar dokazuje tudi članstvo v treh društvih: Društvo upokojencev, Društvo invalidov ter Društvo gluhih in naglušnih:
»Fajn je tou iti med lidij, nemreš doma somo /…/ tou smo veseli kda vküper pridemo.«
Ob teh priložnostih in drugih vrstah druženja večkrat obujajo spomine na pretekli čas, na tedanje siromaštvo in kaj vse so doživeli ter preživeli. Kot pravi, je bilo tako slabo kot dobro:
»Ah vejpa, tüj dobro včasi bilou, včasi pa slabo.«
Svojevrsten spomin je tudi spomin na čas, ko še ni bilo elektrike. Tedaj je oče nacepil borove trske, ob katerih so ob večerih posedeli in čakali na večerjo, ki jo je v tej medli svetlobi kuhala mama:
»Nej smo meli elektrike, srmaštvo bilou, večer so oča skale načejsale borove, s tistin smo večer svejtili, ka so mati küjale, nej elektrike bilou, pa tou šparale.«
Hčerka Irena se spominja tudi petroleja in pa trsk, ki so jih dajali tudi v repo, v kateri so naredili vdolbino, vanjo nalili mast in v to postavili trsko. Težko je bilo, priznava Matilda, a je kljub temu pri svojih 105-ih letih izredno vitalna in polna optimizma. Kako ji je uspelo doseči tako visoko starost, se sprašuje tudi sama:
»Vaj pa san fse skoz dala pa san še li zdaj itak tü, ge neven ka me gor drži?
Vse dobro tudi v prihodnje gospa Matilda ter še mnoga zdrava leta!
»Fajn je tou iti med lidij, nemreš doma somo /…/ tou smo veseli kda vküper pridemo.«
Ob teh priložnostih in drugih vrstah druženja večkrat obujajo spomine na pretekli čas, na tedanje siromaštvo in kaj vse so doživeli ter preživeli. Kot pravi, je bilo tako slabo kot dobro:
»Ah vejpa, tüj dobro včasi bilou, včasi pa slabo.«
Svojevrsten spomin je tudi spomin na čas, ko še ni bilo elektrike. Tedaj je oče nacepil borove trske, ob katerih so ob večerih posedeli in čakali na večerjo, ki jo je v tej medli svetlobi kuhala mama:
»Nej smo meli elektrike, srmaštvo bilou, večer so oča skale načejsale borove, s tistin smo večer svejtili, ka so mati küjale, nej elektrike bilou, pa tou šparale.«
Hčerka Irena se spominja tudi petroleja in pa trsk, ki so jih dajali tudi v repo, v kateri so naredili vdolbino, vanjo nalili mast in v to postavili trsko. Težko je bilo, priznava Matilda, a je kljub temu pri svojih 105-ih letih izredno vitalna in polna optimizma. Kako ji je uspelo doseči tako visoko starost, se sprašuje tudi sama:
»Vaj pa san fse skoz dala pa san še li zdaj itak tü, ge neven ka me gor drži?
Vse dobro tudi v prihodnje gospa Matilda ter še mnoga zdrava leta!
