Pri izdelovanju lutk je bilo Matiji Gladu pomembno, da služijo svojemu namenu in da ugajajo najmlajšemu občinstvu.
Njegovo mojstrstvo opažamo zlasti pri lutkah iz lesa. Njegove lutke ne pričajo le o njegovi rezbarski spretnosti, ampak predvsem o izvirnosti pri podajanju karakterjev. Z vidika likovnosti so najbolj zanimive njegove marionete iz prvega obdobja in ročne lutke z lesenimi glavami iz drugega obdobja; to potrjuje dejstvo, da ga je veselilo delo z lesom.
Njegovo lutkovno delovanje lahko razdelimo na tri obdobja: začetno »marionetno« obdobje (lutke: Žogica Nogica, Babica, Dedek), obdobje marionet in ročnih lutk z lesenimi glavami (lutke: zdravnik, Nace Dolžan – hišni posestnik, mati Ježonka, volk, Pavliha), obdobje lutk iz poliuretenske pene (lutke: Mali strah Bavbav, Rdeča Kapica). (Kočevska, april 2019, str. 18)
Leta 2017 je hčerka Nada podarila lutke, priznanja in lutkovno gradivo Pokrajinskemu muzeju Kočevje, ki ima sedež v Šeškovem domu, tako so lutke prišle v svoj prvotni dom.
Vsi opisi lutk so povzeti po Inventarni knjigi Pokrajinskega muzeja Kočevje.
