Ideje o ustanovitvi muzeja v Beli krajini segajo že v daljno leto 1910, pogoji zanj pa so se ustvarili šele z ustanovitvijo Muzejskega društva v Metliki leta 1949, ki je doseglo, da je bil 1951 muzej tudi dejansko odprt.
Novi mejnik v delovanju muzeja je bila prav gotovo selitev zbirk iz proštije, mestne hiše in cerkve sv. Martina v metliški grad leta 1954, kjer je bil muzej sprva le eden izmed uporabnikov gradu, sčasoma pa je pridobil za potrebe svoje dejavnosti tudi vse preostale prostore, s čimer so bili ustvarjeni pogoji za kvalitetnejšo postavitev stalnih zbirk. Mejniki v delovanju muzeja so še prenova pritličja v osnovi srednjeveškega dela gradu za potrebe Ganglovega razstavišča leta 1981, otvoritev vinogradniške razstave v kletnih prostorih vzhodnega trakta leta 1991 ter predvsem prenovljena muzejska postavitev zbirk v prvem nadstropju gradu leta 2005.
V prvem nadstropju gradu in na grajskem dvorišču je postavljeno več stalnih muzejskih zbirk, ki so v nadaljevanju na kratko predstavljene v vrstnem redu postavitve. V sprejemnici muzeja si lahko obiskovalci najprej ogledajo petnajstminutni film z naslovom Podobe Bele krajine. V filmu je na kratko predstavljena celotna Bela krajina. S podobami pokrajine, predstavitvijo šeg in navad, turističnih prireditev, zgodovino, arheologijo in etnologijo obiskovalci spoznajo pokrajino in njene ljudi. Prva muzejska zbirka prikazuje radijske sprejemnike belokranjskega rojaka Antona Stipaniča, rojenega leta 1928 v Kloštru pri Gradacu, enega od ustanoviteljev radioamaterske organizacije. V naslednjem prostoru je arheološka zbirka s prikazom bogate arheološke dediščine Bele krajine, tej sledi zbirka o kulturni zgodovini pokrajine ob Kolpi, ki zajema obdobje od srednjega veka do konca 19. stoletja. Prav gotovo je posebno zanimiva in bogata zbirka etnološkega bogastva narodnostno, jezikovno in versko raznorodne Bele krajine. Zbirka novejše zgodovine prikazuje viharne dogodke v 20. stoletju, ki sta ga zaznamovali kar dve svetovni vojni in več različnih družbeno ekonomskih, socialnih in političnih ureditev. Na koncu je potrebno opozoriti še na razstavo vinogradniške zbirke v kleti vzhodnega trakta in na lapidarij s kamnitimi muzealijami, ki segajo v čas od 2. do 19. stoletja, v arkadnem hodniku severnega trakta.
V prvem nadstropju gradu in na grajskem dvorišču je postavljeno več stalnih muzejskih zbirk, ki so v nadaljevanju na kratko predstavljene v vrstnem redu postavitve. V sprejemnici muzeja si lahko obiskovalci najprej ogledajo petnajstminutni film z naslovom Podobe Bele krajine. V filmu je na kratko predstavljena celotna Bela krajina. S podobami pokrajine, predstavitvijo šeg in navad, turističnih prireditev, zgodovino, arheologijo in etnologijo obiskovalci spoznajo pokrajino in njene ljudi. Prva muzejska zbirka prikazuje radijske sprejemnike belokranjskega rojaka Antona Stipaniča, rojenega leta 1928 v Kloštru pri Gradacu, enega od ustanoviteljev radioamaterske organizacije. V naslednjem prostoru je arheološka zbirka s prikazom bogate arheološke dediščine Bele krajine, tej sledi zbirka o kulturni zgodovini pokrajine ob Kolpi, ki zajema obdobje od srednjega veka do konca 19. stoletja. Prav gotovo je posebno zanimiva in bogata zbirka etnološkega bogastva narodnostno, jezikovno in versko raznorodne Bele krajine. Zbirka novejše zgodovine prikazuje viharne dogodke v 20. stoletju, ki sta ga zaznamovali kar dve svetovni vojni in več različnih družbeno ekonomskih, socialnih in političnih ureditev. Na koncu je potrebno opozoriti še na razstavo vinogradniške zbirke v kleti vzhodnega trakta in na lapidarij s kamnitimi muzealijami, ki segajo v čas od 2. do 19. stoletja, v arkadnem hodniku severnega trakta.
