Zgodovinska črno-bela razglednica z začetka 20. stoletja prikazuje notranje dvorišče oziroma križni hodnik (chiostro) frančiškanskega samostana sv. Ane v Kopru. Na spodnjem robu je italijanski napis Chiostro del convento dei Francescani in S. Anna di Capodistria (Križni hodnik frančiškanskega samostana sv. Ane v Kopru).
Na posnetku je vidno samostansko dvorišče, obdano z arkadnimi hodniki, v njegovem osrednjem delu pa stoji kamniti vodnjak. Nad streho samostanskega kompleksa se dviga zvonik cerkve sv. Ane. Razglednica dokumentira zgodovinsko arhitekturno podobo prostora, ki je bil stoletja namenjen vsakdanjemu življenju, molitvi in premišljevanju frančiškanskih redovnikov.
Začetki samostana sv. Ane segajo v leto 1492, ko je beneški dož Agostino Barbarigo dovolil ustanovitev nove frančiškanske skupnosti v Kopru. Gradnja prvotnega samostanskega kompleksa se je začela leta 1493 in bila dokončana leta 1513. Samostan je pripadal frančiškanom observantom, njegova arhitekturna podoba pa se je skozi stoletja spreminjala, zlasti ob prezidavah cerkve in samostanskih prostorov v 17. stoletju.
Samostan sv. Ane je bil pomembno središče verskega, intelektualnega in umetnostnega življenja Kopra. Od ustanovitve je imel tudi vzgojno in izobraževalno vlogo, saj sta v njem potekala študij teologije in filozofije. Posebno mesto je zavzemala njegova knjižnica, ki je hranila obsežno zbirko rokopisov, prvotiskov, redkih knjig in liturgičnega gradiva.
Z zgodovino samostanske knjižnice sta posebej povezana pater Raimondo Benvenuti (1806–1863) in pater Hijacint Repič (1863–1918), ki sta pomembno prispevala k urejanju, popisovanju in ohranjanju knjižnega fonda. Del te dragocene dediščine danes hrani Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper.
Po drugi svetovni vojni je samostan doživel temeljito spremembo namembnosti. Leta 1954 je bil nacionaliziran in preurejen v zapore, kar je močno poseglo v zgodovinsko celovitost samostanskega prostora. Frančiškani so samostansko poslopje ponovno prevzeli leta 2004, nato pa so se začela obnovitvena dela.
Razglednica je zato dragocen ikonografski vir za poznavanje nekdanje podobe samostana sv. Ane. Ohranja pogled na njegovo notranje dvorišče v času, ko je kompleks še služil svojemu prvotnemu redovnemu namenu, in omogoča primerjavo s poznejšimi arhitekturnimi spremembami.
Samostan sv. Ane predstavlja eno najpomembnejših središč frančiškanske dediščine Kopra, njegova zgodovinska knjižnica pa ostaja pomembno pričevanje o večstoletni učenosti in kulturnem delovanju Frančiškovih bratov.
