Fotografija začetne strani poznosrednjeveškega pergamentnega kodeksa Regula beatissimi patris Francisci, a Sancta Sede Apostolica approbata et confirmata, cum testamento eiusdem (Vodilo blaženega očeta Frančiška, potrjeno od Svetega apostolskega sedeža, skupaj z njegovo oporoko), ki izvira iz nekdanje knjižnice frančiškanskega samostana sv. Ane v Kopru. Dragoceni rokopis iz 15. stoletja danes hrani Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper.
Kodeks vsebuje Vodilo sv. Frančiška Asiškega, ki ga je leta 1223 potrdil papež Honorij III., in njegovo Oporoko iz leta 1226. Besedili predstavljata temeljna dokumenta frančiškanskega reda ter izražata Frančiškov ideal evangeljskega uboštva, bratstva, ponižnosti in pokorščine.
Rokopis obsega 18 pergamentnih listov in je napisan v poznogotski kaligrafski pisavi, imenovani gotica rotunda oziroma gotica antiqua. Na fotografiji izstopajo velike okrašene začetnice, značilne gotske črkovne oblike ter naslov Regula beatissimi patris Francisci, ki uvaja besedilo redovnega Vodila. Kaligrafska izdelava priča o skrbnosti in reprezentativnem značaju rokopisa.
Po kodikološki analizi zasl. prof. ddr. Nataše Golob je kodeks nastal v italijanskem pisarskem izročilu. Ohranil je sekundarno vezavo, najverjetneje iz 17. stoletja, s platnicami, prevlečenimi s temno rjavim svinjskim usnjem. Zaradi poškodb pergamenta je bil v preteklosti restavriran, obrezan in ponovno vezan.
Posebna vrednost rokopisa je v njegovi provenienci iz nekdanje samostanske knjižnice sv. Ane, ki je skozi stoletja predstavljala pomembno središče teološke, filozofske in knjižne kulture Kopra. Kodeks je bil del knjižnega izročila, ki so ga frančiškanski bratje uporabljali in ohranjali v okviru svojega redovnega življenja.
Rokopis je bil predstavljen tudi v jubilejni publikaciji Frančiškov Koper: od blaženega Monalda do danes, ki jo je leta 2026 ob 800. obletnici smrti sv. Frančiška Asiškega izdala Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper. Publikacijo sta uredila Peter Štoka in Tedej Sušelj.
Frančiškova regula z oporoko ni dragocena zgolj kot zgodovinsko redovno besedilo, temveč tudi kot materialno pričevanje poznosrednjeveške pisarske, knjigoveške in duhovne kulture. Njena ohranitev omogoča neposreden vpogled v knjižno izročilo, ki je več stoletij zaznamovalo frančiškansko navzočnost v Kopru.
