Jubilejni večer 6. novembra 2026 je ob 800. obletnici smrti sv. Frančiška povezal evropsko frančiškansko izročilo z zgodovino Kopra, godom blaženega Monalda ter bogato umetnostno, izobraževalno in knjižno dediščino mesta.
Osemstoletnica smrti sv. Frančiška Asiškega (ok. 1181/1182–1226) je bila leta 2026 priložnost za ponovno ovrednotenje enega najvplivnejših duhovnih in kulturnih gibanj evropskega srednjega veka. Frančišek je s svojim poudarjanjem evangeljskega uboštva, bratstva, ponižnosti in ljubezni do stvarstva pomembno vplival na versko in družbeno življenje srednjeveške Evrope.
Frančiškansko gibanje se je v nekaj desetletjih iz majhne skupnosti okoli asiškega svetnika razširilo po evropskih mestih. Njegovi pripadniki niso delovali samo kot pridigarji in duhovniki, temveč tudi kot učitelji, teologi, knjižničarji, prepisovalci, glasbeniki in skrbniki bolnikov.
Tudi Koper je bil od 13. stoletja dalje pomembno središče frančiškanske navzočnosti v severnem Jadranu. Zaradi svoje lege in povezanosti z Beneško republiko, Istro ter dalmatinskimi mesti je predstavljal prostor srečevanja različnih jezikovnih in kulturnih tradicij. Ob latinski in italijanski pisni kulturi sta se v frančiškanskih skupnostih ohranjali tudi glagoljaška in cerkvenoslovanska dediščina.
Prav to zgodovinsko večplastnost je želel osvetliti kulturno-zgodovinski večer Frančiškov Koper – od blaženega Monalda do danes.
Blaženi Monald in začetki koprskega frančiškanstva
Osrednje simbolno izhodišče dogodka je predstavljal blaženi Monald Koprski (ok. 1210–1280), ena najpomembnejših osebnosti zgodnjega frančiškanstva na območju severnega Jadrana.
Monald je bil pravnik, teolog in provincialni minister dalmatinske province manjših bratov, posebej pa je zaslovel kot avtor obsežnega priročnika kanonskega in moralnega prava Summa Monaldina, znanega tudi pod naslovom Summa aurea.
Njegovo delo priča o zgodnjem vključevanju frančiškanskih učenjakov v razvoj srednjeveške pravne in teološke misli. Frančiškanski red se je namreč že kmalu po nastanku vključil v univerzitetno in intelektualno življenje evropskih mest.
Monald je ob koncu življenja deloval v Kopru, kjer je bil tudi pokopan. Njegov grob v cerkvi sv. Frančiška je postal kraj češčenja, spomin nanj pa se je ohranjal tudi po ukinitvi samostana.
Pomembno vlogo pri raziskovanju njegovega življenja in obnovi javnega češčenja je imel v začetku 20. stoletja pater Hijacint Repič (1863–1918), frančiškan, knjižničar in kronist samostana sv. Ane.
Z izbiro Monaldovega godovnega dne so organizatorji povezali spomin na ustanovitelja reda z zgodovino Kopra in opozorili na prispevek domačih učenjakov k evropski frančiškanski tradiciji.
Nekdanja cerkev kot prostor zgodovinskega spomina
Posebno težo je dogodku dajal kraj njegove izvedbe. Začetki nekdanje cerkve sv. Frančiška segajo v drugo polovico 13. stoletja, ko je postala osrednji prostor koprskih minoritov.
Po ukinitvi samostana leta 1806 je cerkev izgubila prvotno namembnost. Leta 1879 so jo preuredili v šolsko telovadnico, po konservatorsko-restavratorskih posegih v letih 2012 in 2013 pa je dobila novo kulturno funkcijo.
Njena današnja podoba razkriva različne zgodovinske plasti, med njimi srednjeveške stenske poslikave, ki pričajo o bogati umetnostni opremi nekdanjega samostanskega kompleksa.
Izvedba jubilejnega srečanja prav v tem prostoru je omogočila neposredno povezavo med zgodovinskim spomenikom in raziskovalnimi temami večera. Obiskovalci niso le poslušali predavanj o dediščini, temveč so se z njo srečali na kraju njenega nastanka.
Frančiškanska dediščina in identiteta Kopra
Uvodoma je zbrane nagovorila direktorica Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper Luana Malec, ki je poudarila, da je frančiškanska dediščina presegla samostanske zidove in skozi stoletja pomembno zaznamovala mestno izobraževanje, umetnost, glasbo ter knjižno kulturo.
V imenu Mestne občine Koper je spregovoril podžupan Mario Steffè, ki je frančiškansko zapuščino predstavil kot del skupne zgodovine mesta, ki presega jezikovne, narodne in verske razlike.
V tem okviru ima posebno poslanstvo koprska knjižnica, ki z raziskovanjem, hranjenjem in digitalizacijo starega knjižnega gradiva omogoča ponovno odkrivanje dediščine nekdanjih samostanskih skupnosti.
Temeljni namen jubilejnega večera je bil pokazati, da zgodovina frančiškanstva ni omejena na cerkveno življenje, temveč je neločljivo povezana z razvojem kulturnih ustanov, izobraževanja, umetnosti in intelektualne zgodovine Kopra.
