Godbeni dom, kot ga vidimo danes, je doživel korenitejšo prenovo, ko je bil predsednik godbe Drago Tavčar. Prva faza te obnove se je začela leta 2000 z novo streho, izolacijo, fasado, zamenjali so okna, obnovili so notranje prostore itn. Obnova je trajala vse do leta 2005, ko so v vadbeni sobi tla iz desk in kamnov zamenjali z betonsko ploščo.
Vse skupaj je bilo izvedbeno, organizacijsko in finančno ogromen zalogaj. Stare, neuporabljene dvoranske prostore (kjer je bilo skladišče in je danes muzej) je vzel v najem Roman Kos, ki se je obnove lotil z veliko zanosa. Izvedel je konkretno sanacijo, med drugim tudi z notranjo jekleno konstrukcijo, in v celoti prenovil notranje prostore. Najprej je v tem delu delovala knjigarna, od leta 2010 pa je tu Slamnikarski muzej. Zadnji obnovitveni posegi v godbenem delu doma so bili izvedeni med letoma 2010 in 2012, ko je bila vadbena soba toplotno in zvočno izolirana, popolnoma so bile prenovljene sanitarije ter klubska soba in spodnji arhiv.
Jeseni 2000 je godbo prevzel dirigent Gregor Vidmar, s katerim je nastopilo novo obdobje pomlajevanja godbe in dvig kakovostne ravni. Godba se je leta 2002 po dolgih letih udeležila državnega tekmovanja Zveze slovenskih godb in si z osvojeno zlato plaketo v tretji težavnostni stopnji priborila napredovanje v višjo težavnostno stopnjo. V letih 2001 in 2002 so na tekmovanju v zabavnem programu za Pokal Ormoža zasedli absolutno prvo mesto v konkurenci številnih kvalitetnih pihalnih orkestrov iz vse Slovenije. Naslednje leto so na tekmovanju Zveze slovenskih godb v drugi težavnostni stopnji dosegli šesto mesto med dvajsetimi godbami in osvojili zlato plaketo, s čimer so si omogočili udeležbo v prvi težavnostni stopnji. Istega leto so osvojili zlato plaketo na tekmovanju za Pokal Ormoža. Izvedli so tudi tradicionalni samostojni pomladanski koncert in praznični koncert ob dnevu samostojnosti. Za izvedbo velikega števila nastopov na tekmovanjih in koncertih so v letu 2002 uvedli večdnevne intenzivne vaje, ki jih od tedaj pripravljajo vsako leto.
V letu 2004 je Godba Domžale praznovala 120-letnico in ob tem izdala samostojno zgoščenko. Ob visokem jubileju je prejela tudi najvišje občinsko priznanje.
Leta 2006 je Gregorja Vidmarja zamenjal Domžalčan Damjan Tomažin, s katerim je godba nadaljevala začrtano pot na visoki kakovostni ravni. To so potrjevali s številnimi nastopi in koncerti, med katerimi je najpomembnejši vsakoletni tradicionalni praznični koncert ob izteku leta in dnevu samostojnosti in enotnosti ter pomladanski Veseli slamnik. V letu 2007 so se pod vodstvom Tomažina udeležili mednarodnega tekmovanja pihalnih orkestrov v Novem mestu. Godba Domžale je v B-kategoriji osvojila bronasto plaketo. Leta 2008 so v prvi skupini na tekmovanju v Laškem osvojili zlato plaketo ter se tako še utrdili v skupini najkvalitetnejših slovenskih godb. Pod vodstvom Damjana Tomažina se je leta 2011 godba uvrstila v najvišjo, koncertno skupino ZSG. Udeležba na tekmovanju maja 2015 v najvišji, koncertni težavnostni skupini dokazuje kvalitetno rast v zadnjem obdobju, saj so navdušili z osvojitvijo zlate plakete in posebne nagrade za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. Godba Domžale se je s tem rezultatom postavila ob bok najboljšim slovenskim pihalnim orkestrom in dokazala, da poleg izjemne popularnosti (tretja najbolj popularna godba po izboru Nedeljskega dnevnika pred leti) sodi med pet najboljših v Sloveniji.
Leta 2014 je Godba Domžale praznovala že 130-letnico. Godbenice in godbeniki so poleg številnih nastopov v Slamnikarskem muzeju postavili razstavo v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem, izdali jubilejni časopis, novo zgoščenko z gosti (Vlado Kreslin, Eva Černe, Katrinas, Ajda Stina Turek, Zoran Potočan …) in delno prenovili uniforme. Izvedli so tudi tridnevni slavnostni program: akademijo, koncert v polnem Letnem gledališču Studenec in povorko po domžalskih ulicah s prijateljskimi godbami, mažoretnimi skupinami in drugimi društvi.
Veliko energije so posvečali vajam korakanja. Na ta način je postala Godba Domžale vešča show programa in privlačna za različne mažoretne skupine in tovrstne festivale. Tako so v zadnjem obdobju gostovali v francoskem Toulusu, na velikem festivalu bikoborb, glasbe in vsesplošne zabave, v mestu Dax v Franciji, na festivalu Magdalena v španskem Castellonu in še kje.
