Mesečnik Marijin list (dalje ML) je začel izhajati 8. 12. 1904, vendar pa je moral urednik Jožef Klekl st. pokazati veliko spretnosti in diplomacije, da je cerkvena oblast v času madžarizacije dovolila izdajati verski list v prekmurskem jeziku.
Prvotni naslov je bil Nevtepeno poprijéta Devica Marija zmožna gospá vogrska, v začetku leta 1914 pa dobi naslov Marijin list, ki ga ohrani do leta 1941. Črenšovski verniki so morali v cerkvi moliti za dovoljenje za izdajo lista, in šele obisk Klekla v Sombotelu in pogovor s škofom je slednjega omehčal, da je privolil v izdajo publikacije. Klekl je takole že v prvi številki ML navedel cilje izdaje tega časopisa:
1. szpoznati dati Marijino csasztenje na dragi szpomenek pétdeszétletnoga razglasenjá verszke pravice od „Marijinoga Nevtepenoga Poprijetja.«[1]
2. Po Mariji k Jezusovomi Szrci priti, stero tak neizgovorno lübi nász v nájszvetesem oltárszkom Szvesztvi, ka bi sze po Njem, na popolen dühoven zsitek obüdili, i tak mocsno podpirati ono gorécse nakanenje, stero nam na szvojoj razvitoj zasztavi té recsi da, csteti: Vogrszko naj bo znova krcsanszko i Marijanszko, ár Njej szlisi, kakti od vremena szv. Stevana krála nam danoj zmozsnoj Goszpej.
3. Naj iz csisztih dohodkov toga liszta ino po milodáraj vernoga lüdsztva po letaj nasztáne v krajini szlovenszkoga lüdsztva eden szamosztan (kloster), steroga kotrige sze bodo za njegovo düsno zveliesanje tak po szvétih misijonaj, kak po pomocsi dühovnikom szkázanoj na vszikdár szkrbeli.
Prve tri letnike ML (1904-1907) je uredil Klekl st., od 1908-1912 ga je urejal Ivan Baša, od leta 1913-1941 pa ponovno Klekl st. V tridesetih letih ga je med boleznijo nadomeščal Franc Kolenc.
ML so tiskali v različnih krajih oz. tiskarnah tako izmenično v Sombotelu, Lendavi, v Groblju pri Domžalah, Mariboru in v Murski Soboti.
Publikacija je bila mesečnik v obsegu 16 strani in 4 strani ovitka v velikosti A5. Včasih je število strani naraslo na 24 ali celo na 32. Slednje število strani je bila tudi urednikova želja vendar ob pogoju, da bi se povečalo število naročnikov. Glede zunanje opreme, v reviji ni podatka. Verjetno je tiskar vzel Marijino sliko, ki mu je bila pri roki, kasneje so se te slike spreminjale kakor so se izmenjevale tiskarne. V tridesetih letih je ML prinašal slike novomašnikov in misijonarjev. Tri strani ovitka je urednik uporabil za razna obvestila.
Črkopis je bil do leta 1912 madžarski, z letom 1913 pa je urednik Klekl uvedel gajico, kar je utemeljeval s sledečim: gajica je primernejša, ker se nekateri slovenski glasovi ne skladajo z madžarskimi in smo jih doslej pisali enako; olajša se pisanje in branje, ker soglasnika »s« in »z« pri vsakem »cs« in »sz« odpadeta; zaradi tega lahko pride v list več vsebine; večina bralcev se je gajice že naučila v katekizmu: Kratka šuma Velikoga Katekizmuša; ljudstvo ima večinoma svoje molitvenike v tej pisavi; ker prekmurski Slovenci dobivajo čtivo za branje tudi iz ostalih delov Slovenije, je nesmiselno, da bi se v pisavi ločili.
Prva številka ML je bila izdana v nakladi 2.000 izvodov. Želeli so njegovo širitev ne le na Ravenskem in Dolinskem, ampak tudi na Goričkem. Do leta 1908 je število naročnikov naraslo na dobrih 3.000, leta 1914 je bilo že 6.000 naročnikov. Potem je to število padalo in 6.000 izvodov je ML dosegel z močno propagando leta 1929, ob 25. obletnici izhajanja. Kasneje je do leta 1941 številko 6.000 dosegel le v prvih treh mesecih leta 1936. V prvih letih je bilo kar 400 izvodov poslanih v Ameriko, kar priča o množičnem izseljevanju prekmurskih ljudi. ML so pošiljali tudi v ostale dele današnje Slovenije, nekaj v okolico Monoštra, ki je imel slovensko okolico, v treh današnjih slovenskih župnijah v Porabju pa je bilo 165 naročnikov.
Avtorji prispevkov do konca prve svetovne vojne so bili: Jožef Klekl st., Ivan Baša, Ivan Slepec, Mirko Lenaršič, Štefan Kühar, Alojz Kühar, Jožef Sakovič, precej jih je podpisanih le s kraticami in psevdonimi. Kasneje so sodelavci salezijanci Jožef Radoha, Jožef Kerec, Avguštin Antolin.
ML je Klekl širil preko t. i. širiteljev. To so bili domači ljudje iz raznih vasi, ki so pridobivali nove naročnike, pobirali naročnine in razdeljevali ML. Vse to so delali brezplačno. Klekl jih je znal povezati v skupino, ki jim je bila v moralno oporo pri delu. To so bili dobri verniki, zavzeti za verski tisk in ponosni na svojo častno službo. Leta 1929, ob 25. obletnici izhajanja ML so širitelji imeli sestanek v Črenšovcih, ki se ga je udeležilo sto širiteljev.
Vsebina člankov v ML je bila takale: O Mariji, o Jezusu, o srcu Jezusovem, o sv. Rešnjem telesu, o svetnikih, maše, molitve, pesmi, o zgodovini, zakramenti, zapovedi, o navodilih za življenje, povesti, zgodbe, o krščanskem nauku, tretjem redu, o romanjih, praznikih, vzgoji in misijonih.
Pomen ML in Kalendarja Srca Jezusovoga lahko ocenjujemo z več plati. Oba sta začela izhajati leta 1904, v obdobje hude madžarizacije prekmurskega ljudstva. Pri njunih naročnikih in bralcih sta utrjevala versko zavest o pripadnosti katoliški cerkvi, naproti madžarizaciji in Madžarom, ki so prekmurske Slovence označevala kot Vende, krepila sta slovensko zavest, v izobraževalnem smislu sta širila nova spoznanja v prekmurskem narečju, sprva res pisanem z madžarskim črkopisom, kar pa leta 1913 zamenja gajica.
Marijin list je PIŠK Murska Sobota digitalizirala in je glede na spreminjanje naslova bralcem dostopen na portalu slovenske digitalne knjižnice dLib.si: https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dnevtepeno+poprij%C3%A9ta+devica+marija:+pobozsen+meszecsen+liszt%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25 ; https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dmarijin+list:+pobo%C5%BEen+mese%C4%8Dni+list%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25
[1] To pomeni bližanje 50. obletnice, ko so razglasili dogmo o Marijinem brezmadežnem početju, ki jo je svet slovesno obhajal leta 1904.
