Kipar Nikolaj Pirnat je kip Antona Aškerca zmodeliral že leta 1932, ob 20-letnici njegove smrti. Mavčni odlitek je razstavil v izložbi Tiskovne zadruge in upal, da se bo našel naročnik za odkup.
Slovenski narod je predlagal, naj se kip naredi v temnem kamnu in postavi na javnem prostoru. Kip je nato odkupila Mestna občina Ljubljana, ki je imela v načrtu postavitev več spomenikov slovenskim književnikom.
Pirnatov kip je svoj prostor v javnosti dobil šele ob 100. obletnici rojstva Antona Aškerca, leta 1956. Še pred smrtjo je Jože Plečnik določil mesto postavitve in kamnit slop, na katerega je kip pritrjen. Spomenik so postavili na zadnjo zunanjo stran kompleksa Križank (vogal Zoisove ceste), na majhno teraso nad zidano škarpo.
Aškerčevo doprsje je ulito iz brona. V skoraj popolnem profilu upodablja moža z vzvalovano brado in simbolizira upornost in svobodomiselnost. V medaljonu pod njim je pesnikovo ime z letnicama rojstva in smrti. Na drugih treh stranem stebra pa lahko najdemo besede: V delih svojih sam boš živel večno; pesniku balad borcu za napredek; postavila Svet za kulturo okrajnega ljudskega odbora Ljubljana in Društvo slovenskih književnikov.
Odkritja spomenika se je udeležilo veliko Ljubljančanov in predstavnikov kulturnega in javnega življenja, o delu Antona Aškerca pa je spregovoril pesnik Mile Klopčič. Kipar Nikolaj Pirnat ob dogodku ni bil več živ.
Kipar: Nikolaj Pirnat (mavčni model kipa je bil izdelan leta 1932)
Arhitekt: Jože Plečnik
Odkritje: 15. julij 1956
