Da bi pripomogli k večjemu gospodarskemu razcvetu Savinjske doline, so žalski rodoljubi na pobudo in pod vodstvom Janeza Hausenbichlerja leta 1880 ustanovili narodni denarni zavod Savinjska posojilnica.
S 1. marcem 1881 pa naj bi se začelo njeno poslovanje. Na začetku je imela predvsem narodni pomen. V to zadružno organizacijo, ki je delovala po Vošnjakovih pravilih, se je lahko vključil vsak, če je plačal deset goldinarjev. Čeprav število deležev ni bilo omejeno, so poskrbeli, da so po deležih segali narodnozavedni ljudje.
Savinjska posojilnica je imela velike zasluge za širjenje hmelja v dolini, za izobraževanje strokovnjakov in narodnih učiteljev ter za dobrodelne namene.
