Vorančeva ulica se od leta 1993 imenuje po pisatelju, esejistu in politiku Lovru Kuharju – Prežihovem Vorancu. Gre za prvi desni slepi krak od ulice Košenice. Do leta 1993 je bila del ulice Košenice. Ulica ima 28 hišnih številk.
Lovro kuhar, bolj znan pod psevdonimom Prežihov Voranc, se je rodil 10. avgusta 1893 v Kotljah na Koroškem. Tam je do leta 1907 obiskoval nemško-slovensko dvojezično šolo, nato se je pričel izobraževati sam z branjem knjig. Prek nemških prevodov se je seznanil z deli ruskih pripovednikov, od slovenskih pisateljev pa je nanj vplival zlasti Ivan Cankar. Šele v letu 1912/13 je pričel obiskovati Zadružno šolo v Ljubljani, kasneje, po posredovanju J. E. Kreka, pa na Dunaju tečaj za kmetijsko zadružništvo. Najprej se je zaposlil kot delavec, nato kot uradnik v jeklarni na Ravnah.
Po koncu prve svetovne vojne se je pričel vse bolj vključevati v delavsko gibanje in ukvarjati s politiko. Zaradi aktivnega sodelovanja v takratni ilegalni Komunistični partiji je bil večkrat zaprt, leta 1930 je pobegnil v tujino. Živel je na Dunaju, v Parizu in Moskvi. Ob izbruhu druge svetovne vojne je bil zelo dejaven v OF. V času vojne je bil v italijanskem ujetništvu, kasneje v nemškem koncentracijskem taborišču. Po vojni je bil izvoljen za ljudskega poslanca.
Pisati je začel zgodaj, prvo črtico »V tujino« je objavil leta 1909. Za njegovo pripovedništvo do prve svetovne vojne so značilne teme iz delavskega, kmečkega in potepuškega sveta, ki jih je objavljal v krajših proznih oblikah, zlasti črticah. Njegovo delo spada v obdobje socialnega realizma. Za celotni opus je značilna socialna in nacionalna problematika. Objavljal je v celovški reviji Mir, časopisu Domači prijatelj, kasneje kot emigrant tudi v literarni reviji Sodobnost. Leta 1925 je izdal prvo knjižno zbirko Povesti, leta 1937 pa je izšla novela Boj na požiralniku in drugi spisi.
Sredi tridesetih let je pričel objavljati pod psevdonimom Prežihov Voranc. Prežihovina se je imenovala posest, kjer je bila domačija njegovega očeta, Voranc pa je izpeljanka iz imena Lovrenc. Pod psevdonimom Prežihov Voranc je še pred vojno izdal tri pomembne knjige: romana Požganica (1939) in Doberdob (1940) ter zbirko novel Samorastniki (1940). Po drugi svetovni vojni je izdal še roman Jamnica (1945) in več krajših del, med katerimi je najpomembnejše mladinsko delo Solzice (1949). V tem obdobju je objavil še nekaj del, med drugim potopis Od Kotelj do Belih vod. Med popotne zapise sodi tudi delo, v katerem je opisal stisko in bedo dolenjskega podeželja Od Mokronoga do Pijane gore. Danes tu poteka Vorančeva pot.
Prežihov Voranc je umrl 18. februarja 1950 v Mariboru.
Po koncu prve svetovne vojne se je pričel vse bolj vključevati v delavsko gibanje in ukvarjati s politiko. Zaradi aktivnega sodelovanja v takratni ilegalni Komunistični partiji je bil večkrat zaprt, leta 1930 je pobegnil v tujino. Živel je na Dunaju, v Parizu in Moskvi. Ob izbruhu druge svetovne vojne je bil zelo dejaven v OF. V času vojne je bil v italijanskem ujetništvu, kasneje v nemškem koncentracijskem taborišču. Po vojni je bil izvoljen za ljudskega poslanca.
Pisati je začel zgodaj, prvo črtico »V tujino« je objavil leta 1909. Za njegovo pripovedništvo do prve svetovne vojne so značilne teme iz delavskega, kmečkega in potepuškega sveta, ki jih je objavljal v krajših proznih oblikah, zlasti črticah. Njegovo delo spada v obdobje socialnega realizma. Za celotni opus je značilna socialna in nacionalna problematika. Objavljal je v celovški reviji Mir, časopisu Domači prijatelj, kasneje kot emigrant tudi v literarni reviji Sodobnost. Leta 1925 je izdal prvo knjižno zbirko Povesti, leta 1937 pa je izšla novela Boj na požiralniku in drugi spisi.
Sredi tridesetih let je pričel objavljati pod psevdonimom Prežihov Voranc. Prežihovina se je imenovala posest, kjer je bila domačija njegovega očeta, Voranc pa je izpeljanka iz imena Lovrenc. Pod psevdonimom Prežihov Voranc je še pred vojno izdal tri pomembne knjige: romana Požganica (1939) in Doberdob (1940) ter zbirko novel Samorastniki (1940). Po drugi svetovni vojni je izdal še roman Jamnica (1945) in več krajših del, med katerimi je najpomembnejše mladinsko delo Solzice (1949). V tem obdobju je objavil še nekaj del, med drugim potopis Od Kotelj do Belih vod. Med popotne zapise sodi tudi delo, v katerem je opisal stisko in bedo dolenjskega podeželja Od Mokronoga do Pijane gore. Danes tu poteka Vorančeva pot.
Prežihov Voranc je umrl 18. februarja 1950 v Mariboru.
