Starodavna vedenja o drevesnih vrstah v grajskih parkih Prekmurja

V sodobnem svetu mislimo, da je moderni človek prekinil svoje vezi z naravo in ustvaril svet, ki ni več odvisen od takih stvari, kot so drevesa. Vendar je resnica ta, da sodobni svet še vedno večinoma poganjajo rastline.
Tako kot človek imajo tudi drevesa svoje energijsko polje, ki seva od njega. To polje izraža temeljne ritme rasti in obnavljanje dreves skozi leta. Z rastjo posamezno drevo oblikuje svoje posebne značilnosti. Energije, ki se med seboj razlikujejo od drevesa do drevesa, lahko na energetski ravni vplivajo na človeka. Tako lahko zaključimo, da drevesa s svojimi energijami pomagajo človeku pri zdravljenju na: telesni, čustveni, mentalni, duševni in duhovni ravni. Kajti ta starodavna bitja v sebi skrivajo močno zdravilno energijo.
Drevesa so v naši deželi že od nekdaj povezana s človekom in pokrajino. To se kaže tudi v praznovanju nekaterih praznikov, kot so jurjevanje, ki je povezano z brezo, v Prekmurju in Porabju znano Borovo gostϋvanje, ki je povezano z borom, postavljanje mlaja ob prazniku dela, tradicionalne so velikonočne butare, novoletna jelka pa je tako ali tako poznana skoraj po vsem svetu. Prav tako je velik pomen imela lipa. Za Slovence je pomembna že od predkrščanskih časov, saj se je že takrat pod njo delila pravica v imenu bogov in ljudstva.
V grajskih parkih Prekmurja raste veliko različnih vrst dreves, ki s svojimi blagodejnimi učinki pomagajo človeku. Nekatera izmed teh dreves sodijo tudi med najstarejše v Sloveniji. Tako v parku pri Gradu na Goričkem najdemo tulipanovca, ki sodita v to vrsto. V omenjenem parku najdemo tudi dve rdeči bukvi, ki po obsegu debla spadata med izjemna drevesa Pomurja.
Med izjemna drevesa Pomurja spadata še hrast in platana v parku Rakičan. V grajskem parku Beltinci pa med drugim raste ena izmed najdebelejših platan v Pomurju.
Park Murska Sobota spada po drevesnih vrstah med najbogatejše v Sloveniji, saj v njem raste okrog 260 vrst drevnine.
Za vse omenjene grajske parke so značilne tudi nekatere eksotične vrste dreves, kot so sofore, platane, gledičije, duglazije, klek, ginko,…
Najbolj razširjene vrste v naših parkih pa so hrast dob, gaber, maklen, divja češnja in robinja.
Na razstavi so opisane energije najpogostejših drevesnih vrst, ki rastejo v naših parkih in njihov pomen za človeka. Na slikovnem gradivu so prikazani parki, kakršni so bili nekoč in kakršni so danes.
Razstavo pa krasi 8 dreves, izrezanih iz lesa, ki s svojo obliko in velikostjo opominjajo obiskovalce, kako mogočna so drevesa napram človeku. Drevesa iz lesa sta izdelala Srečko in Aleš Mihorič. Stare fotografije grajskih parkov pa je prispeval Zoran Vidic.