Vsebino predstavlja zgodba Naše igre, ki jo je po pripovedovanju Bogomire Noč napisala Sonja Noč in je objavljena v knjižici Kako so se na Jesenicah včasih igrali.
Štirindevetdesetletna Bogomira je odraščala na kmetiji v Javorniškem Rovtu nad Jesenicami. V prispevku opiše, kako so kmečki otroci preživljali prosti čas. Spominja se, da sta se s sestro igrali trgovino in prodajali kamenčke, jabolka in rožice ter plačevali z listi dreves. Ko sta nekoliko zrasli, sta se igrali perice in v potoku oprali vse, kar sta imeli na sebi. V nadaljevanju je opisala manj znano igro Marička sedi na kamenju, ki sta jo odigrala dekle in fant, ostali otroci pa so plesali okoli njiju in peli. Ker je bila spretna, je izdelovala punčke iz cunj in jih nekaj tudi prodala. Pozimi so otroci veliko časa preživeli na snegu, se sankali in smučali z doma narejenimi sanmi in smučmi. Ob slabem vremenu pa so bili za pečjo, igrali črnega Petra in domine ter peli. Pomladi so otroci pasli živino in se ob tem igrali v naravi. Avtorica zaključi, da ji je ob spominih na otroštvo še vedno toplo pri srcu. Dokument vsebuje fotografije, ki prikazujejo Tončko, Albina in Miro Noč leta 1930, Nočeve in Konobljeve otroke v gugalnem čolnu v Črnem vrhu, Janeza in Sonjo Noč leta 1955 ter Skednačeve in Praprotnikove otroke v Javorniškem Rovtu leta 1936 in so last Sonje Noč.
