Rodil se je leta 1909 v gostilniški družini v Obrežu pri Središču ob Dravi. Leta 1923 je začel obiskovati meščansko šolo v Ormožu, a jo je že naslednje leto moral zapustiti zaradi očetove smrti. Vrnil se je v Obrež in pomagal mami v gostilni. Z gostinsko obrtjo se je ukvarjal do leta 1948.
S fotografijo se je seznanil že v 30. letih 20. stoletja. Zanjo sta ga navdušila stric Konrad Burdijan ter središki učitelj Srečko Vittori, oba amaterska fotografa. Po vojni je kratek čas delal kot pomočnik pri fotografinji Mariji Polak v Ormožu (ok. 1953), veliko se je naučil tudi iz literature. Najprej se je s fotografijo ukvarjal amatersko, leta 1962 pa je v Obrežu pri Središču odprl lasten atelje in kot poklicni fotograf delal vse do upokojitve leta 1978.
Rakuša je veljal za izredno iznajdljivega fotografa, ki se je domislil mnogih tehničnih rešitev in pripomočkov, s katerimi si je olajšal delo pri fotografiranju in v ateljeju. Fotografski material je najprej kupoval v Ljubljani pri Foto Pelikan, po drugi svetovni vojni pa tudi v Zagrebu. Najstarejši fotoaparat Rudolfa Rakuše je bila velika lesena mehovka s črnim platnom in fotografskimi ploščami za izdelavo fotografij formata 9 x 12 cm, imel pa je tudi adapter za izdelavo manjšega formata (6 x 6 cm). V 50. letih si je nabavil fotoaparat znamke Leica za izdelavo črno-belih fotografij velikosti 6 x 9 cm, pa tudi večjih. Tako je od fotografiranja na plošče prešel na fotografiranje na film. Ukvarjal se je tudi z razmnoževanjem in povečevanjem fotografij, tudi na velike formate 60 x 135 cm. Z retuširanjem fotografij se je najprej ukvarjala njegova žena, pozneje pa hčerka Verica. Ta se je pri očetu kot vajenka učila fotografskega poklica. Šolo je končala v Ljubljani, prakso pa je opravljala pri Foto Langerholc na Ptuju.
Temeljna dejavnost v ateljeju Rudolfa Rakuše je bilo portretno fotografiranje. Portreti, posneti v ateljeju, so nastali ob različnih priložnostih: ob rojstvih, obhajilih, birmah, porokah, za potrebe izdaje osebnih dokumentov ipd. Delal je tudi na terenu, vse od Ptuja do Ljutomera in Murske Sobote, in fotografiral različna praznovanja, pomembnejše dogodke in prireditve na prostem, splavarje in kopalce na Dravi, družine na izletih, ljudi pri delu na polju ipd. Ohranjeni so tudi številni posnetki kraja Središče ob Dravi in njegove okolice, nekateri so bili osnova za izdelavo srediških razglednic. Ker je bil navdušen planinec, je veliko njegovih posnetkov nastalo tudi na planinskih izletih. S svojimi izdelki je sodeloval na različnih razstavah in fotonatečajih ter za svoje delo prejel več nagrad, diplom in pohval.
Rudolf Rakuša je svojo življenjsko pot sklenil leta 2006. Njegovo bogato zapuščino hrani hči Verica, ki nadaljuje z očetovo fotografsko obrtjo, mnogo njegovih fotografij pa hranijo tudi družinski albumi številnih posameznikov iz Središča in okolice.
