Zdravilišče Rogaška Slatina je bilo v 19. stoletju edino večje mondeno letovišče južnoslovanskega sveta in zato kraj srečevanja njegove takratne družbene, politične, akademske, umetniške in gospodarske elite.
Zdravilišče v Rogaški Slatini so obiskovali predstavniki mnogih evropskih vladarskih dinastij, poleg plemstva in meščanstva seveda. Tako ni naključje, da je prvi Karađorđević obiskal to štajersko zdravilišče že leta 1865; v Zdraviliškem domu je počitnikoval Peter I. s svojo materjo Persido. Sezona v Rogaški Slatini je takrat trajala od maja do septembra – prihodi gostov so se stopnjevali in dosegli višek konec julija in v začetku avgusta. In v ta letni čas sovpada tudi obisk princa Aleksandra Karađorđevića.
18. julija 1909 je v knjigo zdraviliških gostov zdravilišča Rogaška Slatina pod št. 1605 zabeležen vpis: Munsieur le Comte d’Avala mit Kammerdiener aus Belgrad. Aleksander, ki je ravnokar postal prestolonaslednik, je torej v Rogaški Slatini v dveh sobah hotela Erzherzog Johann (kasneje po njem poimenovan Aleksandrov dom) bival pod drugim imenom. Toda skrivnostnosti navkljub so ljudje vedeli, da je med njimi srbski prestolonaslednik. Kot piše Jakob Dimnik, se je Aleksander v preprosti civilni obleki pripeljal v Rogaško Slatino po cesti iz smeri Rogatca, spremljal pa ga je njegov adjutant Dragoljub Geremić, ki je prestolonaslednika spremljal na sprehodih po bližnji okolici. Posebej všeč mu je bil sprehod na Bellevue, po zdravilišču pa je princ menda hodil nenavadno hitro in se je le malo zadrževal na promenadi. Princ je v Rogaški Slatini ostal tri tedne.
Obisk v tem zdraviliškem kraju je princu očitno ostal v lepem spominu; ko je namreč Narodni svet za Rogaško Slatino in okolico po prevratu 1918. leta poslal pozdrave jugoslovanskemu regentu Aleksandru, je le-ta v zahvali zapisal, da se prav rad spominja svojega bivanja leta 1909 v Rogaški Slatini, »tem biseru naše kraljevine«, in se poslovil z »Na svidenje!«.
18. julija 1909 je v knjigo zdraviliških gostov zdravilišča Rogaška Slatina pod št. 1605 zabeležen vpis: Munsieur le Comte d’Avala mit Kammerdiener aus Belgrad. Aleksander, ki je ravnokar postal prestolonaslednik, je torej v Rogaški Slatini v dveh sobah hotela Erzherzog Johann (kasneje po njem poimenovan Aleksandrov dom) bival pod drugim imenom. Toda skrivnostnosti navkljub so ljudje vedeli, da je med njimi srbski prestolonaslednik. Kot piše Jakob Dimnik, se je Aleksander v preprosti civilni obleki pripeljal v Rogaško Slatino po cesti iz smeri Rogatca, spremljal pa ga je njegov adjutant Dragoljub Geremić, ki je prestolonaslednika spremljal na sprehodih po bližnji okolici. Posebej všeč mu je bil sprehod na Bellevue, po zdravilišču pa je princ menda hodil nenavadno hitro in se je le malo zadrževal na promenadi. Princ je v Rogaški Slatini ostal tri tedne.
Obisk v tem zdraviliškem kraju je princu očitno ostal v lepem spominu; ko je namreč Narodni svet za Rogaško Slatino in okolico po prevratu 1918. leta poslal pozdrave jugoslovanskemu regentu Aleksandru, je le-ta v zahvali zapisal, da se prav rad spominja svojega bivanja leta 1909 v Rogaški Slatini, »tem biseru naše kraljevine«, in se poslovil z »Na svidenje!«.
Vir: Marija Počivavšek, »Pozdravljen Aleksander, naš kraljevič!«, v: Kralj Aleksander med nami, Muzej novejše zgodovine Celje, Celje 2009.
