Gospodarska konkurenca med mlinarji v Celju, ki so jo nacionalna nasprotja še podžigala, je leta 1903 botrovala postavitvi Prvega mestnega mlina. Ustanovila ga je nemška gospodarska družba z Jožefom Lenkom na čelu.
Svoja sredstva za ustanovitev podjetja so združili Jožef Lenko iz Šempetra, Franc Matheis iz Brežic, Rihard Mihelčič iz Zagorja, Ivan Jeschovnig iz Arje vasi in Julij Rakusch iz Celja, ki so prispevali vsak po 40.000 kron. Mogočno poslopje so pozidali v Gaberjah, neposredno ob železnici proti Velenju. Leta 1913 je podjetje delovalo pod imenom Ivan Jeschounig et cie., nato pa prišlo v posest nemške družine Rakusch. Le-ti so zgradili ob mlinu poleg skladiščnih prostorov in delavskih barak še vrsto poslopij in kasneje dokupili zemljišče ob progi. Mlin je deloval na paro in je pred prvo svetovno vojno lahko dnevno zmlel do 6,5 vagonov žita. Njegova prednost je bila bližina železniške proge, po kateri so zlasti po prvi svetovni vojni dovažali cenejše žito iz južnih predelov Jugoslavije.
—
Vir: Tatjana Kač, Od pšenice do kruha, Mlinarstvo in pekarstvo v Celju od začetka 18. stoletja do druge svetovne vojne, Osrednja knjižnica Celje, Celje 2004.
