Na mladih svet stoji!
- Bevk velja za pomembnega pisca otroških in mladinskih iger.
- Dela so kratka, preprosta in brez pevskih ali plesnih točk.
- Napisal je več poučnih knjig, saj je želel, da so mladi razgledani, da se znajo lepo obnašati, da so seznanjeni z zgodovino, kulturo in lepotami domovine.
Dramske igre
»Pisal sem za male odre, za vaške prireditve, za skednje in za šolske sobe. Zato so igrice kratke, dvogovori strnjeni, prizor za prizorom se vrši naglo kot v filmu /…/,« pravi avtor, ki v igrah ni maral pevskih in plesnih točk, tudi besedilu je dodal malo režijskih opomb.
Njegova prva igra je bila verzna enodejanka Veseli god, ki je izšla leta 1912. Bedak Pavlek, zbirka petih otroških iger s pravljično tematiko, je bila izdana v Trstu leta 1925. V igrah prevladuje ruski pravljični motiv. Zgodba Neubogljivci je Bevkova, avtor pravi, da je najslabša v zbirki. Leta 1928 je izšla dvodejanka Čudežna skrinjica. Tri igrice za ročne lutke – Dobrota je sirota, Trbuc in razbojnik ter Teliček Rjavček (objavljene za zbirko Lutkovni oder leta 1952) – so izšle v zbirki Kmetič in volk. Dramatiziral je dve svoji prozni deli, in sicer Tončka (1953) v šestih slikah ter Vanko partizanko (1964). Napisal je še daljšo lutkovno igrico v treh dejanjih z naslovom Lenuh Poležuh, ki je izšla leta 1961 v zbirki Lutkovni oder in ima vzgojni pomen.
Poučne knjige
Učiteljski poklic je opravljal le nekaj let, a vseeno dovolj, da je v tem kratkem času poučevanja dodobra spoznal barviti otroški svet, s pomočjo malih zvedavih oči pa iz dneva v dan pridobival vse močnejši čut za podajanje znanja mladim, ki ga je ohranil do konca.
Zavedal se je, da so otroci po naravi radovedna bitja, zato ni dvomil v uspeh zanimivo napisanih poučnih knjig, opremljenih z lepimi ilustracijami. Želel je namreč, da so mladi razgledani, zato jih je s pomočjo zabavno-izobraževalnih vsebin učil osnovnih pravil lepega in kulturnega obnašanja (Obnašaj se spodobno), jih izobraževal, kako naj se vedejo v prometu (Pazi na glavo, glava ni žoga).
V potopisih pa jih je seznanjal z zgodovino, kulturo in lepoto krajev (Pisani svet, Ob morju in Soči ter Rož, Podjuna, Zila).
V svoja dela, ki vzgajajo otroke in jim na enostaven in razumljiv način podajajo odgovore na različna vprašanja, je vpletal tudi živa in slikovita spoznanja o naravi in znanosti (Luna) ter živalih (Naše živali).
Poleg naštetih knjig je Bevk napisal še Knjigo o Titu – biografijo za mladino, ki skozi kratke zgodbice opiše Titovo življenje, s poučnimi članki pa je popestril marsikatero otroško revijo, mladinski list ipd.
Zadnja poučna knjiga, ki je nastajala pod pisateljevim peresom, je bil zajeten potopis o Sloveniji. Z Miklavžem Omerso sta prečesavala domovino po dolgem in počez, si delala zapiske in risbe, vendar je izdajo knjige žal prehitela Bevkova smrt. Samo mislimo si lahko, za kako čudovito hvalnico Sloveniji smo prikrajšani.
