Mlin na Žagarcih ni bil samo prostor, kjer so opravljali mletev ali stopanje žita.
Okolica mlina je bila tudi prostor srečevanja. Ne le tistih, ki so v mlin prinesli ali pripeljali žito. Poleti so se nad jezom (slapom) kopali otroci. Iz mesta pa so s čolni po reki navzdol prihajali tudi nekateri izletniki.
Kot je omenila Antonija Šterbenc so prebivalci vasice Čudno selo nad slap vodili napajat živino. Pozimi, v času kolin, so hodili pod slap prat čreva, svinjska, seveda.
Nekateri vaščani še niso imeli vodnjakov (štern) in so se z vodo oskrbovali iz reke Lahinje. Do samega jeza je bila iz strani Čudnega sela vkopana pot, ki je bila redno vzdrževana. Ko so se ljudje srečevali, so si izmenjali novice ali vsaj malo pokramljali.
Antonija Šterbenc nam je povedala anekdoto, dogodek, ki se je zgodil njeni stari mami še pred drugo svetovno vojno. Pod slapom je tekel tudi studenec in ob eni priložnosti sta stara mama in ”Kavranova teta” prali čreva, svinjska seveda. Ko jih je opazila soseda ”Judenčka Meta” jih je prijavila na žandarmerijo in dobili sta en dan zapora, ker sta prali čreva ob studencu in to kljub temu da v delu, preden se je studenec iztekal v Lahinjo in ne višje, kjer so zajemali vodo za pitje.
Lahko predvidevamo, da so pri družini informatorke imeli nekoliko zajetnejšega pujska kot pri sosedi in nevoščljivost je pripeljala do sladkega maščevanja.
