„Prebivalci Rodika poznajo vsak košček svoje zemlje in povsod v naravi, kjer je odtis človekove roke, je zapisana zgodba. Mitski park z dvanajst mitsko-folklornimi točkami vas tako ponese v svet naših prednikov k mitski babi, kultnem kačonu, šembilji – kot hudiču na gorečem vozu, k našim prednamcem ajdom, k enigmatičnim mestom vstopa v svet mrtvih prek jam in ‘mrtvih počival’ in do krščanskih oblikovalcev krajine.”
„Sprehodite se lahko po dveh poteh: med drevesi po zgornjem Lintverjevem krogu po flišnem brkinskem grebenu ali pa po spodnjem Babinem krogu na trdih kraških tleh na apnenčastem delu, kjer se krasno pelje tudi s kolesom. Sledite zemljevidu in oznakam rdeče in sive barve. Kamniti označevalec vas bo opozoril na novo točko in ko stopite čez kamniti prag, vstopite v mitski svet.
Zgornja Lintverjeva pot nas vodi po brkinskem gozdnem terenu in povezuje 6 točk: Na Jezeru, kjer živi Lintver, Ajdovščina, kjer je domovanje velikanov Ajdov in najlepše ohranjeno arheološko najdišče v Sloveniji, Njivice, Kobilja glava in Robida. Pot je možno podaljšati z dvema dodatnima točkama: Križen drev in Pod Lisičino.
Spodnja Babina pot po kraškem terenu povezuje 3 točke: Cikova jama, Baba, Rodiška pečina, z možnostjo dodatnih dveh točk: Fukova jama in Šlavrova jama, ki pa sta mogoče za skupino otrok že preveč zahtevni.
Za posebno prezentacijo pripovednega izročila je Mitski park Rodik dobitnik častnega Valvasorjevega priznanja za leto 2021 in Lintverjeva pot ima naziv 2. najlepša tematska pot v Sloveniji za 2021.
Ideja o vzpostavitvi Mitskega parka je nastala že l. 2011 z objavo članka v publikaciji Uporaba prostorov Katje Hrobat Virloget, v katerem avtorica govori o mitično-arheološkem parku, ki bi ga lahko vzpostavili v Rodiku. Kasneje so bila nekatera izhodišča za t. i. mitsko-folklorni park oblikovana v okviru projekta Living Landscape (Interreg ITA-SLO; 2012-2015), ki ga je vodil dr. Aleksander Panjek. V projektu so sodelovali: dr. Katja Hrobat Virloget UP FHŠ (konceptualna, vsebinska zasnova mitsko-folklornega parka v Rodiku in Gropadi, zbiranje in analiza pripovednega gradiva), dr. Petra Kavrečič UP FHŠ (zbiranje in analiza pripovednega gradiva), dr. Ines Beguš (arhivski viri), doc. dr. Boštjan Bugarič UP FHŠ (predlog umestitve in oblikovne zasnove poti); Mirta Čok (poljudna publikacija za otroke), Monika Milic (predlog umestitve mitsko-folklornega parka v Gropadi), Luca Caburlotto (nadzornik za kulturno dediščino Furlanije-Julijske krajine). V čezmejnem projektu Mitski park (Interreg SLO-HR; 2018-21) so bile nekatere prvotne zamisli nadgrajene, druge opuščene, tretje pa izdelane povsem na novo in izvedene tudi v praksi.” (Mitski park Rodik, b. d.)
Rodiško mitsko izročilo iz knjige Jasne Majde Peršolja Rodiške pravce in zgodbe ter po pripovedih Rada Lukovca.
Fotografi: Katja Hrobat Virloget, Valerija Pučko, Andrejka Cunjac, Ester Mihalič, Ana Plestenjak, Kristjan Stepančič, Neža Jandrlič, Tina Furlan in Jan Antonac,
Zahvaljujemo se gospema Valeriji Pučko in Bredi Gerzina za neizčrpno pomoč in strokovno podporo pri oblikovanju digitalne zbirke.
