Literarna dela o tolminskem puntu

Prvo leposlovno delo o tem dogodku je napisal Alojzij Remec (1886-1952). Z naslovom Veliki punt: kmečka zgodba iz 18. stoletja je izšla leta 1909 in že naslednje leto doživela ponatis. To je tudi prvo večje Remčevo besedilo. Ozadje za zgodbo je avtor našel predvsem pri Simonu Rutarju.

Ivan Pregelj (1883-1960) se je tematike velikega tolminskega punta lotil trikrat: v romanu Tolminci, v zgodovinski povesti Štefan Golja in njegovi ter v noveli Matkova Tina. Skozi nastopajoče osebe so vsa tri literarna dela povezana. Zgodovinsko ozadje za Tolmince, ki so letos (2013) ob tristoletnici ponovno izšli, tokrat z ilustracijami Rudija Skočirja, je Pregelj črpal iz knjig Simona Rutarja, Karla Czoerniga, Carla Morellija in drugih virov.  

Kmečke upore in veliki tolminski punt je v treh oziroma štirih literarnih delih obravnaval tudi France Bevk (1890-1970). Pravica do življenja obravnava dogodke v letu 1627, Iskra pod pepelom obravnava obdobje po letu 1700. Iz iskre požar: povest za mladino, je literarno delo o velikem tolminskem puntu, Tolminski punt pa je predelava povesti Iz iskre požar.  

Tematike se je lotil tudi Alojz Gradnik (1882-1967) v ciklu sonetov Tolminski punt, ki je izšel v zbirki Pot bolesti leta 1922 v Ljubljani. Posamezni soneti nosijo podnaslove Na Kozlovem robu, Punt, Poslednje pismo Ivana Gradnika, Smrt Ivana Gradnika, Obešeni, Po puntu, Kje je vaš grob?, Štefan Golja očetu Simonu Golji, Simon Golja sinu Štefanu Golji, Tolmin.

Sicer pa tematiko tolminskega punta najdemo tudi v dramatiki (Janez Dolenc po motivih Bevkove povesti), stripu (Remigio Gabellini), operi (Ubald Vrabec) in sodobni glasbi (Iztok Mlakar, Zlatko Kaučič).