Prostovoljno gasilsko društvo Arja vas je v vasi edino stalno aktivno društvo. Vasi daje varnost ob požarih in ob poplavah ter skrbi tudi za družabno in kulturno življenje v kraju. Vsi pravi vaščani so bili vedno tudi arjevaški gasilci.
Zibelka gasilstva v naši dolini pa tudi širše je stekla, ko so na Spodnjem Štajerskem leta 1878 ustanovili Prostovoljno požarno brambo Sv. Peter v Savinjski dolini, nato pa še leta 1881 Prostovoljno požarno brambo Žalec. V kroniki je zapisano, da so dovoljenje za ustanovitev društva dobili šele, ko so vlogi, napisani v slovenskem jeziku, dodali še nemški prevod. Na pobudo narodnjakov so leta 1897 ustanovili Zvezo slovenskih požarnih bramb za Spodnjo Štajersko, ki je imela sedež v Žalcu. Prvi predsednik zveze je bil Josip Širca, ki je kmalu dobil nalogo, naj po predpisih Deželne gasilske zveze v Gradcu napiše slovenski vežbovnik. »Vežbenik zveze slovenskih požarnih bramb na spodnjem Štajerskem« je prvič izšel leta 1899, leta 1908 pa še ponatis. Rokopis je hranjen v našem gasilskem muzeju. Knjižica je sedaj prava redkost in bi jo rada hranila marsikatera knjižnica. Vežbenik je uporabljala večina društev na podeželju in le v nekaterih mestih so še poveljevali v uradnem nemškem jeziku. V vežbeniku so bila poleg vaj še slovenska povelja za vaje z raznimi gasilskimi orodji. V Žalcu je poveljevanje v slovenskem jeziku pri požarni brambi uveljavil že prvi predsednik Janez Ausenbichler, ki je leta 1888 uvedel slovenski jezik tudi v uradovanje, bil je namreč žalski župan. Tako ima slovensko gasilstvo pomembno vlogo pri ohranjanju slovenskega jezika in narodnega obstoja. Čeprav je naloga gasilskih društev predvsem humana pomoč ljudem v nesreči, so imela v tem prvem obdobju predvsem narodnoprebudni značaj. Zveza je vzpodbujala ustanavljanje novih gasilskih društev in je kmalu štela 63 požarnih bramb iz vse Spodnje Štajerske. Uradno je prenehala delovati leta 1904 z ustanovitvijo Zveze slovenskih gasilskih društev v Ljubljani. Toda dejansko ni prenehala delovati do prve svetovne vojne, le vključila se je v Zvezo slovenskih gasilskih društev.
Nastanek Gasilske zveze Žalec
Občinska gasilska zveza Žalec je bila ustanovljena v času, ko so se ukinjali okraji in formirale občine, imenovane komune. Ustanovni občni zbor takratne Občinske gasilske zveze Žalec je bil 29.maja 1955 v mali dvorani doma Partizan v Žalcu. Navzočih je bilo 64 delegatov. V novoustanovljeni občinski zvezi je delovalo 32 prostovoljnih in 8 industrijskih društev, v njih je bilo 2660 članov. Od tega je bilo aktivnih 981 članov, 263 članic, 137 rezervnih članov, 41 častnih članov, 418 podpornih članov, 145 mladincev in 75 pionirjev. Po strokovnosti je bilo med njimi 30 gasilskih častnikov, 68 podčastnikov, 821 gasilcev, med njimi 92 gasilskih strojnikov. Svoje domove je imelo 15 društev, 10 društev je imelo gasilske garaže ali lesene ute, 7 gasilskih društev pa ni imelo svojih prostorov. V gasilski zvezi je bilo 12 gasilskih avtomobilov, 14 vprežnih voz na konjsko vprego, 34 motornih in 15 ročnih brizgaln.
V letu 1955 je bilo na območju zveze 8 požarov, od tega 3 večji, 4 manjši in en gozdni. Na požarih je posredovalo 93 gasilcev. V gasilski zvezi je bilo 7 sektorjev: Gomilsko, Petrovče, Polzela, Prebold, Šempeter, Vransko in Žalec. Največja sprememba v organiziranosti se je zgodila v letu 1999, ko je iz občine Žalec nastalo šest novih občin. Tedaj se je osem PGD in PIGD v novi občini Prebold odločilo, da ustanovijo svojo Gasilsko zvezo Prebold.
Prostovoljna gasilska in industrijska gasilska društva iz ostalih petih občin Braslovče, Polzela, Tabor, Vransko in Žalec pa so podpisala pogodbo o članstvu v enotni gasilski zvezi. Tako so preko petih občinskih poveljstev združena v Gasilski zvezi Žalec. Gasilska zveza Žalec danes združuje 3525 članic in članov v 32 prostovoljnih in 3 industrijskih gasilskih društvih. Najstarejše gasilsko društvo je PGD Šempeter, ki je v letu 2008 praznovalo 130 let delovanja, najmlajše društvo pa je PGD Zavrh pri Galiciji, ki je bilo ustanovljeno leta 1989.
Ker je področje Savinjske doline precej gosto naseljeno in tretjina prebivalcev živi v naseljih, je požarna ogroženost velika. Prvo poslanstvo gasilcev je varovanje in reševanje ljudi in premoženja. S svojim strokovnim delom smo vključeni v sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Z reformo lokalne samouprave morajo občine skrbeti tudi za požarno varnost, s tripartitno pogodbo pa so izvajanje te dejavnosti zaupale prostovoljnim gasilskim društvom in Gasilski zvezi Žalec.
Tega dejanja se vaščani že od nekdaj zavedamo, saj ima prostovoljno gasilsko društvo Arja vas že več kot 100 letno zgodovino. Društvo je ob svoji sto letnici zapisalo: Pred več kot 100 leti je bilo v Arji vasi precej s slamo kritih streh, zato se je dostikrat zgodilo, daje bilo v plamenih več objektov hkrati. Sprva so gasili s škafi vode, kasneje se nabavili malo ročno brizgalno, ki je bila shranjena v sosednji baraki na mestu, kjer stoji danes gasilski dom. Požari so se vrstili, med drugim je zgorel tudi »Puncerjev marof«. In ker gašenje še ni bilo organizirano, je bil to pravi razlog za ustanovitev društva. Priprave so stekle, začeli so zbirati sredstva, tudi v vaški gostilni »Štrikar«. Na pobudo Antona Puncerja je Ivana Pešca je takratni tajnik GD Žalec g.Kač leta 1902 na deželno vlado v Gradcu vložil prošnjo za ustanovitev in – odobrena je bila še istega leta. Julija 1903 je bil ustanovni občni zbor Prostovoljne požarne brambe v Arji vasi. Člani Požarne brambe so bili udje, ki so plačevali udnino (članarino). Z zbranimi sredstvi pa so leta 1903 kupili obleke in nekaj orodja. Leta 1908 so kupili prvo ročno brizgalno, voz zanjo na konjsko vprego so izdelali mojstri Fodermaier, Zajc, Kainz in Lorber iz Žalca.
Izgradili so tudi nov dom. Leta 1930 so kupili prvo motorno brizgalno. znamke Rosenbauer. Ob prevzemu je bila velika veselica, ki je privabila veliko zelo ljudi. S prispevki in darovi so kupili avtomobil Austro Daimler, ga poimenovali »London Pepi« in ga preuredili za gasilske namene. Okoliška gasilska društva niso imela vozil, zato so bili nanj še posebej ponosni. Baje so bili pri gašenju vedno med prvimi.. Društvo je zelo uspešno delovalo vse do 2.svetovne vojne, gasilci so ostali zvesti slovenstvu. V spomin padlim gasilcem so ob 50 letnici društva, na domu odkrili spominsko ploščo.
V povojnem času so nabavili še eno vozilo, ki je bilo velikokrat v okvari, potem je bilo društvo vse do leta 1983 brez avtomobila. Brizgalna Rosebbauer je počasi pešala, čeprav jo društvo še čuva kot tehnično dediščino. Lata 1982 so nabavili sodobno Ziegler motorno brizgalno za člansko desetino in manjšo Tomosovo za pionirsko desetino. Jeseni 2002 so nabavili in opremili novo orodno vozilo, ki so ga garažirali v prenovljene prostore gasilskega doma.. V septembru 2003 so obeležili 100 letnico delovanja društva z veliko parado, z vrtno veselico in izdajo brošure o stoletnem delovanju gasilskega društva. Arja vas. V letih 2006-2008 so v dom pripeljali mestni plin in uredili centralno ogrevanje, javni vodovod in nadzemni hidrant, izvedli so prizidek za priročno kuhinjo in sanitarije. Prekrili so streho z opeko s porušene Jansekovičeve gostilne in leta 2008 dom ozaljšali še s podobo sv. Florjana – zavetnika gasilcev. V času tega pisanja ima društvo dva gasilska častnika in 42 operativnih gasilcev.
