15. oktobra 1923 so slavnostno odprli kino-gledališče Ljubljanski dvor, ki je bil po zapisih v časopisju najlepši kino na Balkanu. Kino je doživel preimenovanja in kar nekaj temeljitih prenov, zdaj pa Ljubljančani in Ljubljančanke ter drugi Slovenci hodimo v mestni kino Kinodvor, ki znova deluje od oktobra 2008.
Iz razvoja kina
Od 15. 10. 1923 do leta 1935 se je kino imenoval Ljubljanski dvor po istoimenski palači, v kateri je imel prostore. Nato ga je prevzelo Narodno železniško glasbeno društvo Sloga in ga septembra 1935 poimenovalo kino Sloga. Vmes je kino doživel prenovo. Ime Kino Sloga se je obdržalo do 8. junija 1992, ko so kino zaprli.
19. 6. 1992 je bil odprt nov kino Dvor, ki je deloval in predvajal filmske projekcije do 6. 6. 2001. Naslednje leto, 2002, so Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo in Kinoteka sklenili dogovor o prenovi in ponovnem odprtju kina Dvor kot kinematografa, namenjenega prikazovanju sodobnega umetniškega filma. Stekla je kampanja Na svojem stolu, v kateri je 200 ljubiteljev filma plačalo svoje stole. Tako so podprli finančno izvedbo projekta. 14. 10. 2003 je obnovljeni Kinodvor odprl vrata na predvečer 80. obletnice prvega odprtja kina s slavnostnima premierama filmov Gerry (Guus van Saant, ZDA, 2002) in Peterka : leto odločitve (Vlado Škafar, Slovenija, 2003). Kinoteka in Kinodvor sta igrala ključno vlogo pri vzpostavljanju art kino mreže v Sloveniji. Med aprilom in oktobrom 2008 je bil kinematograf zaprt, 26. 5. 2008 je MOL ustanovila javni zavod Kinodvor. Kino so ponovno odprli 1. 10. 2008. Od tedaj je Kinodvor mestni kino z novim konceptom: „event cinema”, saj namenja velik poudarek izkušnji obiska kina s podporo posebnih dogodkov.
V obdobju kina Ljubljanski dvor je treba opozoriti na podjetnika Petra Šumija, ki je 1924 kino prevzel v najem. V njegovem času je Ljubljanski dvor postal premierni elitni kino. Filme so spremljali prvi slovenski filmski plakati, ki jih je oblikoval Peter Kocjančič (1895 – 1986), fotograf in grafični oblikovalec. Prve kinopredstave z Ernemannovim projektorjem Kinematik je spremljala tudi glasba orkestra šestih godbenikov pod vodstvom kapelnika.
1929 vidimo v časopisih pri objavah novih filmov tudi naslov „invalidski kino Dvor”. 1. 5. tega leta je kino prešel pod upravo novega lastnika: oblastnega odbora Udruženja vojnih invalidov za ljubljansko in mariborsko oblast. To združenje je iz prihodka od predstav odprlo nov vir dohodkov v korist vojnim žrtvam. Invalidni kino je odprl svoja vrata 4. 5. 1929 s filmom Princesa iz Odese. Tega leta so v kinu Ljubljanski dvor predvajali češki nemi film Erotikon z znamenito Ito Rino. Naslednja prelomnica v zgodovini kina je predstava prvega zvočnega filma – Črna smrt iz ZDA 7. 10. 1933.
Kot rečeno, se je septembra 1935 začelo novo poglavje kina, ko so ga preimenovali v Slogo. 1941 so za kino pridobili najnovejšo filmsko aparaturo podjetja Cinnemeccanica – aparat Victoria VII. Projektor je bil opremljen tudi z zvočnikom. V času italijanske in nemške okupacije so najprej uvedli poljuben vstop na predstave med 14.15 in 20.15, nato pa so pod Nemci vrteli le nemške filme s slovenskimi podnapisi. Novembra 1943 je zopet sledila prenova kina.
Februarja 1946 je kino Sloga prešel pod Filmsko podjetje FLRJ, zatem pod Podjetje za razdeljevanje filmov, nato pod Mestni ljudski odbor Ljubljane, končno pa ga je 1956 prevzelo Kinematografsko podjetje MLO. V kinodvorani so do 1950 predvajali sovjetske filme, nato pa ameriške in druge evropske filme, v glavnem kavbojske in kriminalne. 1960 so izvedli zasilno prenovo platna za filme, ki so jih predvajali v tehniki cinemascope. Prvi tak film je bil na sporedu 29. 11. 1960: Signali nad gradom Živorada Mitrovića. Od 1966 se je kino Sloga začel preoblikovati v erotični kinematograf, prvi te vrste na območju tedanje Jugoslavije. Maja 1966 so tako vrteli danski erotični film Kozel v raju, 1972 Mazurko v postelji (najbolj gledan v Ljubljani), 1977 pa nemški erotični film Grške smokvice. Med obnovo od septembra 1981 do junija 1982 so namestili nove kinoprojektorje znamke Meopta, povečali projekcijsko kabino in platno, prestavili blagajno ter odkrili in restavrirali freske Toneta Kralja. 1986 je v kino prišel prvi trdoerotični film Strasti (In love, C. Vincent, ZDA,1983), zaradi katerega so se v strokovni javnosti razvnele razprave o primernosti. Na sporedu je bil 4 mesece, dnevne predstave so bile razprodane v eni uri. Oktobra 1987 so v Slogi začeli z rednim videoprogramom erotičnih filmov ter uvedli nočne predstave ob 23. uri (enajste predstave).
Ljubljana je dobila z odprtjem kina Ljubljanski dvor četrto kinodvorano. V časopisu Jutro so 16. 10. 1923 zapisali, da se bo občinstvo orientiralo po tem, kar se mu bo ponujalo in da upajo, da bodo videli vedno več prvovrstnih filmov. Iz kinodvoran naj izginejo nemški kiči. Jutro je sklenilo, da ” … prednjačenje v vzgoji dobrega okusa je torej tudi v tem oziru naloga pravkar otvorjenega kino-gledališča”.
Viri in literatura:
– Kino Sloga dobi najmodernejšo filmsko aparaturo. V: Naš kino, 1. 8. 1941, str. 11.
– Kobal, J.: Kina Sloga ni več. V: Dnevnik, 12. 6. 1992, str. 7.
– Krečič, J.: Kino, ki se je zarasel v mestno kulturno veduto. V: Delo, 7. 8. 2009, str. 16.
– Leiler, Ž., Daele, K. van: To ni kino, namenjen le intelektualnim cinefilom : pogovor pred nocojšnjim odprtjem Kinodvora. V: Delo, 1. 10. 2008, str. 25.
– Mavrič, N.: Pornografsko zlato jajce. Kino Sloga – prvi pravi porno kinematograf pri nas. V: Nedeljski dnevnik, 11. 9. 1988, str. 23.
– Nedić, L., Meden, J.: „Prednjačenje v vzgoji dobrega okusa”. 80 let kina na Kolodvorski 13. V: Ljubljana : glasilo MOL, 2003, št. 8 – 9.
– Slavnostna otvoritev kino-gledališča Ljubljanski dvor. V: Jutro, let. 4, 1923, št. 242, 16. 10., str. 7.
– Slovenec : političen list za slovenski narod. Let. 57, 1929, 4. 5.
– Virant, M.: Kino z umetniško vsebino. V: Finance, 21. 10. 2002, str. 15.
– Žun, K., Gričar, N., Nedić, L., Čižman, Š.: Kronologija Kinodvora. (dokument iz raziskave zgodovine kina).
– http://www.kinodvor.org.
