Pesnica Maksa Samsa je bila rojena na Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici.
Osnovno šolo z osmimi razredi je obiskovala v Trnovem v samostanu. Šolanje je nadaljevala v Ljubljani (dva letnika učiteljišča) in v Tolminu, kjer je leta 1923 diplomirala.
Kot učiteljica se je med leti 1923 in 1926 zaposlila v Harijah pri Ilirski Bistrici. Potem je emigrirala v Jugoslavijo, kjer se je najprej zaposlila na Jezerskem nad Kranjem (1927-1928) in kasneje v Rovtah nad Logatcem (1928-1930). Po letu 1935 je zaradi bolehnosti to službo zapustila in se vrnila domov. Med leti 1943 in 1944 je delovala kot učiteljica v partizanski šoli v Vrbovem pri Ilirski Bistrici.
Maksa Samsa je vsakodnevno oprtana z nahrbtnikom odšla med prijatelje v Ilirsko Bistrico, kjer je vsak dan prečkala strugo reke Reke ob mlinu. Pri zadnjem preckanju Velike vode kot Reko imenujejo domacini je 18. marca 1971 omahnila v strugo in utonila, prav na rojstni dan njenega mladostnega prijatelja pesnika Srecka Kosovela. Pokopana je na domacem pokopališcu v Trnovem.
Njene pesmi so objavljale mnoge revije in casopisi: Ženski svet, Novi rod, Mladika, Zvoncek, Naš glas, Ljubljanski zvon, Gruda, Odmevi Slovanskega sveta, Jutro in drugi. Njena prva samostojna zbirka Nekaj pesmi je izšla v Trstu leta 1934. Naslednja Blešcece prevare je izšla 1966 leta v Ilirski Bistrici in njena dopolnjena izdaja leta 1983. Likovno je izdaji opremil slikar Jože Šajn. Glavna tema njenih pesmi so nesreča, trpljenje, smrt, posmrtno življenje in ljubezen. Njena poezija je ženska lirika.
Leta 1985 se je po njej poimenovala Matična knjižnica v Ilirski Bistrici. Leta 2001 ob otvoritvi nove Knjižnice Makse Samsa in ob trideseti obletnici njene smrti je knjižnica izdala zbirko vseh njenih doslej objavljenih pesmi z naslovom Živela sem za pesem. Leta 2004 ob 100-letnici rojstva pesnice in 40-letnici delovanja Knjižnice Makse Samsa je knjižnica izdala zbirko uglasbenih Samsinih pesmi. Pesmi je uglasbil domači skladatelj Bojan Glavina. Krstno so bile izvedene 9. oktobra 2004 na glasbeno literarnem večeru, isti dan so tudi odkrili spominsko ploščo na rojstni hiši pesnice.
Profesorica Anja Udovič Hofman je v sedmi številki Ilirskih tem predstavila literarno zapuščino pesnice pod naslovom Žejna sreče in resnice. Ob tej priložnosti je Filatelistična sekcija PND izdala osebno znamko z likom pesnice Makse Samsa, poštno kartico z dotiskom in priložnostni poštni žig s pesničinim podpisom. Oblikovalca teh edicij sta Romeo Volk in Bogdan Rolih.
Knjižnica Makse Samsa hrani Samsino zapuščino. Poleg rokopisov pesmi Makse Samsa v tej zbirki najdemo tudi Samsine spominske knjige, šolske dnevnike, redovalnice, poročila, njena spričevala in ostale dokumente.
Viri in literatura:
Arhiv Knjižnice Makse Samsa
Hofman, Anja. 2009. Žejna sreče in resnice: Maksa Samsa – življenje in delo. Ilirska Bistrica: Društvo za krajevno zgodovino in kulturo, 2009. (Zbirka Ilirske teme ; 7)
Čeligoj Vojko. Ilirske teme št. 7. posvečene pesnici Maksi Samsa. [Online]. [Citirano 11. okt. 2012]. Dostopno na spletni strani: http://www.osebneznamke.org/zanimivosti/704
