Hranilnice ali posojilnice na zadružni osnovi so nastajale od srede sedemdesetih let 19. stoletja kot protiutež pridobitniških denarnim zavodom.
V skladu s prizadevanji za večjo politično moč so Slovenci dokazovali svojo podjetnost in se upirali tujemu kapitalu. Večinoma so bile v rokah narodnjakov, poslovanje je potekalo pretežno v slovenskem jeziku. Njihovo delovanje je bilo omejeno na kreditiranje zasebnikov, manjših javnih del in drobnega gospodarstva. Številne kmete je rešilo dolgov z oderuškimi obrestmi in preprečilo nastajanje malih kapitalistov po vaseh in manjših mestih.
Za njihov napredek, ustanavljanje in usklajevanje finančnega poslovanja so skrbele zadružne zveze. Zaradi omejene ponudbe denarnih storitev hranilnice in posojilnice sčasoma niso bile več kos potrebam rastočega podjetništva. Zahtevnejše storitve so opravljale banke, ki so se kot delniške družbe pri nas pojavile na začetku 20. stoletja. Gospodarska kriza med obema svetovnima vojnama je močno vplivala na njihovo delovanje. Vloge so se precej zmanjšale, mnogi zavodi so prenehali delovati. Po drugi svetovni vojni posojilništvo v praksi ni več zaživelo. Leta 1947 so bile kreditne zadruge ukinjene, premoženje zadružnih zvez pa je bilo preneseno na Denarni zavod Slovenije.
Za njihov napredek, ustanavljanje in usklajevanje finančnega poslovanja so skrbele zadružne zveze. Zaradi omejene ponudbe denarnih storitev hranilnice in posojilnice sčasoma niso bile več kos potrebam rastočega podjetništva. Zahtevnejše storitve so opravljale banke, ki so se kot delniške družbe pri nas pojavile na začetku 20. stoletja. Gospodarska kriza med obema svetovnima vojnama je močno vplivala na njihovo delovanje. Vloge so se precej zmanjšale, mnogi zavodi so prenehali delovati. Po drugi svetovni vojni posojilništvo v praksi ni več zaživelo. Leta 1947 so bile kreditne zadruge ukinjene, premoženje zadružnih zvez pa je bilo preneseno na Denarni zavod Slovenije.
Razstavo „Hranilništvo v Novem mestu in na Dolenjskem” je knjižnica na devetih panojih pripravila maja 2013 ob otvoritvi bančne poslovalnice Nove KBM na Rozmanovi ulici v Novem mestu.
Vsebinski del je povzet po prispevku Zorke Skrabl:Hranilništvo na Dolenjskem in v Beli krajini, 1983.
