Sokoli so leta 1919 izgubili dotedanje prostore v Škofji loki, zato so ustanovili upravni odbor in začeli z zbiranjem sredstev za novo stavbo. Leta 1922 je bi Sokolski dom zgrajen in dan društvu v uporabo.
Po zlomu Avstro-Ogrske monarhije leta 1918 so sokoli po večih slovenskih krajih začeli uresničevati idejo o graditvi sokolskih domov, ki bi bili trdnjava jugoslovanske ideje. Tudi v Škofji Loki se je februarja 1919 formiral Odbor za zgradbo Narodnega doma, ki je zbiral prispevke za gradnjo. Neposreden povod za ustanovitev odbora pa je bilo dejstvo, da je lastnik Krone, Avgust Sušnik, Sokolskemu društvu in Narodni čitalnici vzel prostore, kjer sta društvi domovali. Prostore v Kroni je želel preurediti v tujske sobe. Obe društvi sta bili tako vrženi na cesto. Odbor je odkupil od Oroslava Dolenca iz Ljubljane dve hiši na Mestnem trgu (št. 23 – Pekel in št. 24 – Burbon), ki so ju preuredili v nov dom loških sokolov. Prednjo hišo so ohranili in temeljito prezidali, drugo, ki je stala zadaj, vzporedno s prednjo, pa so podrli. V novi stavbi je našla svoj dom tudi Čitalnica, ki je v zameno društvu prepustila vse svoje premoženje. Na predlog tajnika odbora Joška Ziherla je nova stavba dobila ime Sokolski dom.
Stavbinski odsek društva je nabiral denar za začetek gradnje z nabiralnimi akcijami. Na pomoč so poklicali celo slovenske izseljence v Ameriki, a so jim ti odrekli pomoč. S tajnim zbiranjem je odsek uspel zbrati med Ločani potrebna sredstva za začetek gradnje, ki je stekla v letu 1921. Stavbna dela po načrtih inženirja Emmerja je prevzel žirovski mojster Kopač. Posamezna dela pri gradnji je koordiniralo več pododsekov: za opeko, pesek, apno, cement, les, vožnje. Ostala dela so opravili različni izvajalci iz bližnje in daljne okolice. 6. julija 1922 je bil Sokolski dom slavnostno otvorjen in dan društvu v uporabo.
Dolg, ki je nastal ob gradnji, so nase prevzeli nekateri vidnejši člani Sokola. Poravnan je bil v devetih letih z različnimi društvenimi akcijami (kino predstave, tombole, prodaja krompirja, vina, …).
Dekorativna dela v domu sta opravila kipar Ivan Jurkovič in slikar Mirko Šubic. Slednji je za novozgrajeno stavbo naslikal veliko oljno sliko »Alegorija športa«, ki še danes visi v Kristalni dvorani Sokolskega doma. Navdih zanjo je našel v stari Grčiji in njenih olimpijskih igrah. Na njej so upodobljene posamezne panoge antičnega peteroboja. Mirko Šubic je bil takrat študent v Pragi. Sliko je poslal v Škofjo Loko, sam pa se ni mogel udeležiti otvoritve Sokolskega doma, zato je v pismu spraševal, kakšen je bil odziv sokolov na njegovo delo.
