Družina Medvešček se je leta 1936, torej pred začetkom 2. svetovne vojne, preselila s Primorske v Maribor.
Najprej je odšel oče Jožef, tam našel zaposlitev in najemniško stanovanje, nato pa so za njim prišli še ostali člani družine – soproga Pavla ter sinova Pavel in Jožef.
Leta 1941, ko je nemška vojska zasedla Maribor, so morali mesto zapustiti, drugače bi sledil prisilni ukrep. Hitler je namreč izdal ukaz, da se morajo od tam izseliti vsi slovenski in italijanski državljani, ker je hotel mesto ponemčiti. Pavlov oče Jožef se je moral javiti na nemški komandi, kjer so mu določili datum izselitve. Stanovanje si je prišla ogledat neka nemška družina in se po njihovem odhodu vanj tudi vselila.
Družina je bila leta 1941 izgnana iz Maribora, ko je mesto zasedla nemška vojska. Primorani so se bili vrniti na Primorsko in se nastaniti v hišo na Gorenjem Polju, ki ni bila primerna za bivanje, saj je bila brez kurjave, elektrike, vode in sanitarij.
Pavlu Medveščku je bil dodeljen status žrtve vojnega nasilja. Bil je begunec od 16. 7. 1941 do 14. 5. 1945.
