skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Avstro-Ogrska in njena vojska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi dvojna monarhija, se je s približno 670 tisoč kvadratnimi kilometri površine raztezala na ozemlju (ali delu ozemelj) trinajstih danes samostojnih držav srednje, vzhodne in južne Evrope. Na tem velikem in geografsko nadvse raznolikem prostoru je na prelomu iz 19. v 20. stoletje živelo približno 50 milijonov ljudi pestre narodnostne,  jezikovne, religiozne in socialne strukture. Slovensko govoreče prebivalstvo, h kateremu se je leta 1910 prištevalo dobrega 1,2 milijona ljudi (približno trije odstotki vsega prebivalstva), je takrat živelo v obeh delih monarhije: v Avstriji in na Ogrskem. Država je nastala leta 1867 z državnopravnim  preoblikovanjem Avstrijskega cesarstva, ko je bil z avstro-ogrsko nagodbo, s katero sta se v personalni in realni uniji povezali Avstrija in Ogrska, dotedanji centralizem nadomeščen z ustavnopravnim dualizmom. Vsaka polovica monarhije je imela svoj parlament, ki je bil pristojen za notranje zadeve, obe polovici pa je združeval vladar ter skupna zunanja, obrambna in finančna politika (enotno so urejali še nekatere druge zadeve skupnega pomena). Avstro-ogrski monarhiji sta v času njenega obstoja zaporedoma vladala dva avstrijska cesarja/ogrska kralja iz habsburške dinastije: do svoje smrti leta 1916 je bil to Franc Jožef I. (1830–1916), nasledil ga je njegov pranečak Karel I. (1887–1922). Smrtni udarec je dvojni monarhiji jeseni 1918 zadal poraz v prvi svetovni vojni. Na ozemlju poraženke je – kolikor ni bilo kot »vojni plen« razdeljeno med zmagovalke – nastala vrsta novih držav.

Olvasás tovább

Fotó galéria

Szűrési lehetőségek

Keresés

Tartalom típus

Kategória
Kategória
Kategória
Kategória
Kategória

Régió választása


2008 - 2024 © KAMRA, Production: TrueCAD d.o.o.