Motiv za vojno tematiko mu je bila prva svetovna vojna, dejansko mu je bilo dogajanje, v katero je bila tedaj vpeta njegova okolica, cel svet, velik izziv. Je tudi edini do sedaj znani prekmurski pesnik, ki se je lotil tematike prve svetovne vojne.
Vojno in usodo družin je ves čas budno spremljal, sam se vojne zaradi izbranega poslanstva namreč ni mogel udeležiti – tako se je zdaj poistovetil z občutki vojakov, ki so odhajali od doma, na fronto, občutil njihovo stisko, ne vedoč, kaj jih čaka in ali se bodo še kdaj vrnili, spet drugič se vživel v usodo družin, objokanih žena in otrok, trpljenje ob izgubi njihovega vojaka. Najraje bi sam namesto marsikaterega odšel na bojišče, samo da prepreči to trpljenje družine in njihovo ločenost.
Tako so nastajale njegove vojne pesmi, ki so tolažile enkrat ene, potem druge, jim vlivale upanje in jih bodrile v najtežjih trenutkih. Da bi nekako omilil nastalo praznino, je tako rekoč pri vsaki hiši v Bogojini, v Filovcih in na Ivancih opravljal moška opravila. Pa tudi vojakom je pomagal, januarja 1916 je recimo vsak dan stregel ranjencem v sombotelski bolnišnici in takrat naj bi se tudi prehladil ter zbolel za pljučnico, kar je bilo zanj usodno.
Literatura:
Smej, J. (1992). Psalmi vaškega župnika. Celje: Mohorjeva družba.
