Kolonijo hiš Stan in dom so gradili v poznih dvajsetih letih 20. stoletja.
Kolonija hiš Stan in dom je nastala v poznih dvajsetih letih 20. stoletja ob Idrijski ulici, tik ob Tržaški cesti. Gradili so jo pod okriljem Stavbne in kreditne zadruge Stan in dom. Zadruga je bila ustanovljena 30. oktobra 1924. Ustanovitelj je bil Anton Kristan, sodelovali pa sta socialistična Zadružna banka in Zveza gospodarskih zadrug. Ob Tržaški cesti pri Tobačni tovarni je zadruga zgradila tudi stanovanjsko-poslovne zgradbe. Projektant je bil arhitekt Ivan Zupan, hiše pa je gradilo več gradbenih podjetij. Do leta 1930 je imela po švicarskem vzoru ustanovljena zadruga Stan in dom že dve koloniji z okrog 200 hišami.
Med 1925 in 1927 so zgradili 25 prostostoječih hiš, parcele so merile od 500 do 1000 m2. Hiše so bile treh različnih dimenzij: imele so zazidalno ploskev 60, 70 ali 80 m2, obsegale pa so klet, pritličje in mansardo. Med hišami so uredili velike vrtove. V hiši z zazidalno ploskvijo 60 m2 so bili zasnovani kuhinja, tri sobe, balkon, kabinet, v kleti sta bila pralnica in kopalnica. V hiši s ploskvijo 70 m2 so poleg tega uredili še ložo. Največje hiše s površino 80 m2 so imele poleg kuhinje pet sob, kopalnico, ložo, v podstrešju kabinet in v kleti pralnico. Kakor piše Domači prijatelj iz leta 1927, je bilo ” … v tej koloniji še napraviti lične ograje, nasaditi topolov drevored ter vrtove s sadnim drevjem, smrekami in brezami. Čim več bo med hišami drevja in zelenja, tem lepša bo kolonija…” Projektant arhitekt Zupan je imel zaradi visokih streh hiš nekaj nasprotnikov, ki pa so spremenili svoje mnenje in ga podprli, ko so si ogledali notranjo izrabo prostorov, ki je bila dovolj ekonomična.
Stavbe so postavili vzporedno ali pravokotno eno na drugo. Enodružinske hiše z značilnimi visokimi strehami je zadruga prodajala za 100.000 do 130.000 dinarjev. Mesečna uradnikova plača je znašala okoli 3000 dinarjev, delavska mezda pa 1000 din, za nakup hiše pa je zadruga ponujala posojilo z 10 % obrestmi.
Zgodovinar Ante Beg je v članku Črtice o bivši občini Vič omenil, da je ta kolonija hiš že prvotno spadala v mesto Ljubljana, šaljivci pa so jo zaradi strmih in koničastih streh prekrstili v „špicasto” pa tudi „mavrohovo” kolonijo. Beg je opozoril, da se je še ena kolonija hiš Stan in dom nahajala na območju Rožne doline, na desnem bregu Glinščice. Ta kolonija je bila podaljšek rožnodolske Ceste VI.
Najbolj znana nekdanja stanovalca v tej koloniji sta bila filozof dr. Mirko Hribar in njegova žena violinistka Vida Jeraj Hribar.
Po koloniji hiš so poimenovali tudi bližnje postajališče mestnega avtobusa LPP, nasproti viške knjižnice.
