Ko je bila leta 1924 razpuščena Narodna čitalnica, je njena knjižnica prešla v roke društva. To je istega leta ustanovilo javno knjižnico, namenjeno vsem Ločanom.
Ob otvoritvi je knjižna zaloga štela 850 knjig, kasneje je fond narastel na 2500 knjig. Vanjo so zahajali tudi bralci iz širše loške okolice. Za člane Sokola je bila uporaba knjižnice brezplačna, ostali so plačevali vpisnino in izposojevalnino za vsako knjigo! Darovi so predstavljali velik del fonda. Ob ustanovitvi je knjižnico vodil Rudolf Horvat. Gradivo je bilo razdeljeno v naslednje strokovne skupine:
A Pesmi
B Proza
C Zborniki
D Drama
E Poučna
F Druga slovanska leposlovna
G Nemška leposlovna
H Sokolska idejna
I Sokolska strokovna literatura
Am Mladinske pesmi
Bm Mladinska proza
Branko Berčič, kasnejši bibliotekar, je takole opisal sokolsko knjižnico: »Še sedaj jo imam v spominu pred očmi. To je bila manjša, menda društvena pisarniška in sejna soba v pritlični dvoriščni zgradbi Sokolskega doma. Sredi nje je bilo nekaj manjših miz s stoli, okrog in okrog ob stenah pa visoke omare z zasteklenimi vrati. V eni so bili spravljeni sokolski prapori, v vseh drugih pa polne police knjig.«
Delovanje sokolske knjižnice je prekinila druga svetovna vojna. Vse knjige, ki so se takrat nahajale v knjižničnih prostorih, je nemški okupator sežgal ali uničil v papirnih mlinih. Nekaj knjig je ljudem uspelo rešiti s tem, da so jih skrili po svojih domovih. V fondu Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka se je znašlo več knjig iz sokolske knjižnice in takih, ki so bile prej v lasti knjižnice Narodne čitalnice. To dokazujejo lastniški žigi. Na nekaterih naslovnicah so ohranjene celo signature (postavitve po posameznih strokovnih skupinah).
