Več kot trideset let je bil svetovalec pri takratni trški občini Žalec ter njen večletni župan in podpredsednik okrajnega celjskega zastopa. Med letoma 1888 in 1893 je opravljal županske posle. Njegovo narodno zavest dokazuje tudi dejstvo, da je na začetku svojega županovanja uvedel slovensko uradovanje v trgu Žalec.
V času njegovega županovanja so začeli graditi savinjsko železnico od Celja do Velenja. Zelo si je prizadeval, da danes poteka savinjska železnica, ki je bila zgrajena leta 1891, tik mimo žalskega trga. Pri žalskem občinskem odboru se je zavzel, da je prispeval zahtevano vsoto za spremembo prvotnega načrta in da je podaril zemljišče za gradnjo železniške postaje v Žalcu.
Proga je bila slavnostno odprta 27. ali 28. decembra 1891, tako da se je po njej zapeljal slavnostni vlak. Okrašen je bil z zelenjem in slavnostnimi grbi, med veljaki pa je bil kot častni potnik tudi deželni glavar, grof Wurmbrandt. Njegov obisk je zaznamovala zanimiva anekdota: »… deželni glavar se je k otvoritvi peljal s celim štabom višjih deželnih uradnikov in političnih prijateljev. Med potjo so ga informirali, da je Savinjska dolina zelo slovensko narodna ter da je eden najhujših ‘windišarskih’ hujskačev žalski župan Janez Hausenbichler, dočim je župan v Petrovčah Lenko zanesljivo ‘deutschfreundlich’. ‘Jih bom pa že primerno poučil,’ reče Wurmbrandt svojim informatorjem. A nesreča ne miruje, tudi ne pri tako slovesnih prilikah, kakor so železniške otvoritve. V Žalcu na postaji vse lepo pripravljeno: duhovščina, belo oblečene device, šolski otroci z zastavicami in šopki, požarne straže in glej – tam, dični župani iz Žalca in sosednjih občin. Grof – glavar ponosno prikoraka k tej skupini, začne s svojimi nagovori, toda spomin ga zapusti in on zamenja imena dotičnih županov. Ko mu tedaj predstavijo žalskega župana s čisto nemškim imenom Hausenbichler, se mu ljubeznivo nasmehlja, mu poda aristokratično desnico, ga lepo pohvali za njegov politični nastop ter sklene svoje milostljive besede s krepkim pozivom: ‘Nur so weiter, Herr Bürgermeister!’ Vse drugače pa z nesrečnim nemškutarjem, županom Lenkom. Osorno ga meri od nog do glave, osorno se glase njegove besede, ko mu reče: ‘Sie beschäftigen sich zuviel mit der Politik, lassen Sie diese, da Sie von ihr nichts verstehen, erlauben Sie sich keine nationalen Hetzereien und vor allem – saufen Sie nicht so viel!’« Napisi na postajah so bili v nasprotju z dogovorom le v nemškem jeziku.
