Jakob Špicar (1884-1970) je neupravičeno ostal v senci slovenske kulturne in gledališke zgodovine. Mojster slovenske ljudske dramatike in gledališča, kot ga je označil veliki poznavalec njegovega življenja in dela Jure Sinobad, je svoje koroške korenine trdno zasidral na Gorenjskem. V svojih najbolj plodnih letih delovanja v Radovljici je s svojimi dramatizacijami in igrami zapustil neprecenljiv prispevek slovenskemu ljudskemu gledališču.
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika v svojih bogatih rokopisnih fondih hrani dragoceno zapuščino Jake Špicarja.
Rokopisno gradivo je prišlo v knjižnico po zaslugi gospe Mirjane Vevar iz Mežice, roj. Špicar, vnukinje Jakoba in Marice Špicar. Gospa Vevar je svoja otroška leta preživela pri starih starših v Radovljici. Po dedovi smrti je skrbela za njegovo literarno zapuščino in jo v 70-ih letih 20. stoletja zaupala v varstvo Koroški osrednji knjižnici.
Jure Sinobad je leta 2010 v četrti številki LInhartovih listov ob začetku zgodbe o Jakobu Špicarju zapisal:
’28. februarja lani je preteklo natanko 100 let od krstne uprizoritve “Miklove Zale” v dramatizaciji Jakoba Špicarja, 17. februarja letos pa je minilo 40 let od smrti tega velikana slovenske ljudske dramatike in gledališča. Prezrti obletnici in vztrajno nagovarjanje kolega Staneta Adama, predvsem pa veliko spoštovanje do izjemno bogatega opusa in neizčrpne ustvarjalne moči Jakoba Špicarja so bili razlogi, da sem se odločil napisati krajši prispevek o tem nesporno najplodovitejšem slovenskem ljudskem dramatiku, ki je polnih 35 let živel in ustvarjal tudi v Radovljici in na Jesenicah.’
Pripoved o zanimivi osebnosti slovenske gledališke zgodovine je februarja 2014, ob 130-letnici rojstva Jakoba Špicarja v časopisu Radolčan zaokrožil še z zapisom iz spominov Marice Špicar iz izgubljenega in ponovno najdenega spominskega zvezka Špicarjeve soproge.
Špicarjeva rokopisna zapuščina, ki jo hrani Koroška osrednja knjižnica, je v digitalizirani obliki že nekaj let dostopna na portalu digitalne knjižnice Slovenije – dLib. Ob okrogli obletnici rojstva pomembnega slovenskega dramatika pa smo nagovorili Jureta Sinobada, velikega poznavalca Špicarja, da je svoje avtorske zapise, ki jih je objavljal v obeh časopisih, v prilagojeni obliki dovolil za objavo tudi na portalu Kamra. Zgodba, ki jo pričenjamo, z dodanim fotografskim gradivom, ki ga je knjižnici letos podarila gospa Mirjana Vevar ter gradivom iz rokopisne zapuščine, sledi zapisom Jureta Sinobada.
