Priprega in preprega

Furmani sopripregali konje ali vole v večjih klancih, da so lahko speljali tovore.

Prepregalipa so poštne konje. Poštna kočija je po določeni razdalji na svojih poštnihpostajah zamenjala utrujene konje s spočitimi.

JožeŠvigelj (intervju): Konji so po deželni cesti skoziŠmarje prišli vsi premočeni in utrujeni na Staro pošto. S ‘trubo’  (trobento) so zatrobili, ko so se  bližali, da so kmetje svoje konje pripraviliza zamenjavo, preprego. Ko so zaslišali ‘trubo’, so dali komate na konje, sitiso že bili in pripravljeni. Od tu so šli do Višnje Gore. Tam so zopetprepregli. Mokri in utrujeni konji so ta čas počivali. Nazaj grede v Ljubljano so spet prepregli, pa so šli do Škofljice. Tu sta pa čakala voz in kobilica, daso se domov peljali.  

Šmarskeride, klanec sredi Grosupljega in Stehan so bile hude ovire za težke tovornevozove. Da so speljali v klance, so pripregali dodatne konje ali še raje vole,furajtali so. Ob današnji Adamičevi cesti je bilo več kmetov, ki so pripregalisvojo živino. Dodatnekonje ali vole so pripregli spredaj. Lastnik je zajahal levega konja. Prvi levikonj je vodilni in najpomembnejši. Dobro so zaslužili. Včasih so pomagali tuditako, da so moški z lastno silo porivali vozove.

TončkaRozman (intervju): Proti Ljubljani so z vozovivozili robo (žito, krompir, fižol) prodajat na trg. Včasih je bila cesta speljanadrugje, kot je danes, tudi manjši klanci so bili težko prevozni. Za težje tovore so pripregali, vozove z lažjimitovori je pa klanec vsaj upočasnil. Fantje s Perovega so vedeli, kdaj bodo šlivozovi skozi Grosuplje. Zgodaj zjutraj je bilo, ponavadi je bilo še temno. Koso vozovi začeli voziti počasneje, so se fantje ponudili, da bodo maloporinili. Mimogrede pa so vrgli tudi kakšno vrečo ali kašen drug kos tovora vgraben. Po poti nazaj so ukradeno robo pobrali. Vedeli so ali vsaj sumili so,kdo je pri teh rokovnjačih, dokazati pa jim niso mogli. Perovce so imeli zarokovnjače, tako so jim tudi pravili.