Jožef Košič, duhovnik, pisec, pesnik, etnolog, zgodovinar, jezikoslovec je prvi med prekmurskimi pisatelji imel tudi znanstvene ambicije.
Jožef Košič je v prvi polovici 19. stoletja, v tedanjih nestanovitnih družbeno-političnih in kulturnih razmerah, nabožnemu slovstvu, ki so ga prispevali njegovi prekmurski predhodniki, dodal posvetno vsebino, kar je bila pomembna dopolnitev in obogatitev prekmurskega slovstva v tedaj jezikovno ogroženem govornem okolju.
Nastopil je za prvim katoliškim pisateljem Miklošem Küzmičem, čigar delo je nadaljeval in dopolnjeval, toda njegova posebnost je, da je dotedanji nabožni repertoar obogatil s posvetnim gradivom, vzgojno-poučnega, zgodovinskega in etnološkega značaja.
Po znamenitemu rojaku, ki je pokopan na gornjeseniškem pokopališču, je poimenovana Dvojezična osnovna šola Jožef Košič na Gornjem Seniku, na tamkajšnjem cerkvenem zidu so krajani pritrdili spominsko ploščo z njegovim napisom, v Bogojini pa od leta 1989 poteka vsakoletna strokovna in etnološka prireditev Košičevi dnevi.
Ob 200. obletnici začetka njegovega delovanja v Porabju je Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota pripravila v Slovenskem domu v Monoštru razstavo o njegovem življenju in delu.
