Bogo Komelj - nestor dolenjskega knjižničarstva

Tako je čase ustanavljanja študijske knjižnice v Novem mestu označil Bogo Komelj, ki je bil 1. januarja 1946 postavljen za upravnika knjižnice. Knjižničarstvu se je zavezal že kot dvanajstletni gimnazijec, ko je pomagal v sokolski knjižnici, kasneje preimenovani v Javno knjižnico Sokolskega društva, kjer je ostal vse do leta 1940. Po vrnitvi iz italijanske internacije je leta 1943 postal varuh knjižnic in arhivov na osvobojenem ozemlju, leta 1945 pa je nastopil svojo prvo službo kot član Komisije za ugotavljanje vojne škode na kulturnih in zgodovinskih predmetih za vso Dolenjsko.

Največ truda je vložil v študijsko knjižnico, kamor je kot velik strokovnjak prihajal tudi po upokojitvi leta 1978, ter v razvoj ljudskih knjižnic na Dolenjskem. Posvetil se je razvoju domoznanske dejavnosti, mreže krajevnih knjižnic in novomeško knjižnico povzdignil v eno najbolj prepoznavnih knjižnic v celotnem slovenskem prostoru. O Komelju pravimo, da je bilo njegovo življenje posvečeno knjigi. Njegovo navdušenje je še posebej veljalo pridobivanju in urejanju redkega in dragocenega gradiva, kot so stari tiski, rokopisi, slikovno, kartografsko in drugo neknjižno gradivo. Prav zaradi njegove osebne naklonjenosti in veliko vloženega dela v posebne zbirke je bil ta oddelek po njegovi smrti poimenovan Posebne zbirke Boga Komelja. Z veliko vnemo se je posvečal postavljanju številnih razstav, publicističnemu in uredniškemu delu ter kulturnemu razvoju Novega mesta in Dolenjske. Za svoje izjemno predano delo na področju knjižničarstva in kulture je bil večkrat nagrajen, med drugim s Čopovo diplomo in Trdinovo nagrado.