Pleteršnikova ulica v Celju povezuje Razlagovo ulico s cesto XIV. divizije. Maks Pleteršnik je bil ugleden profesor, klasični filolog in leksikograf, avtor pomembnega slovenskega slovarja.
Rodil se je leta 1840 v Pišecah pri Brežicah. Po opravljeni osnovni šoli v rojstnem kraju je obiskoval gimnazijo v Celju, nato pa je do leta 1863 na dunajski univerzi študiral latinščino, grščino in slovanske jezike. Kot profesor je služboval v Celju, Kranju, Gorici in Trstu, od leta 1873 naprej pa v Ljubljani, kjer je leta 1923 tudi umrl.
Pleteršnik je bil vse svoje življenje odličen učitelj in vzgojitelj slovenskih dijakov, svoje delo pa je dopolnjeval z znanstvenim delom; po nastopu službe je namreč začel obravnavati zgodovinske in jezikoslovne teme. Prvo pozornost strokovnih krogov je zbudila njegova literarnozgodovinska primerjava Homerjevih epov in srbskih narodnih pesmi. Iz stare ruščine je prevedel znamenito Pesem o vojski Igorjevi in napisal tudi več poljudnoznanstvenih člankov o antični kulturi.
V znanstvenem smislu se je popolnoma razživel šele v Ljubljani. Še vedno je pisal o grško-rimski zgodovini in umetnosti in veliko prevajal, hkrati pa je že stopal v javno življenje kot odbornik Slovenskega pisateljskega društva, Dramatičnega društva, Družbe sv. Cirila in Metoda in Slovenske matice. V okviru slednje je leta 1874 sestavil obsežen pregled politične in kulturne zgodovine Slovencev ter drugih južnoslovanskih narodov, dal pobudo za izdajanje slovenskega znanstvenega časopisa in organiziral zbiranje slovenskih krajevnih imen. Sodeloval je tudi pri izdelavi Rožekovega latinsko-slovenskega slovarja za gimnazije.
Vse to je bila le priprava na Pleteršnikovo najpomembnejše in največje delo – slovenski slovar. Prelomno leto je nastopilo 1860; takrat je Matej Cigale na stroške ljubljanskega škofa Wolfa pripravil velik nemško-slovenski besednjak. Toda – preteči je moralo še nadaljnjih dvajset let, da smo dobili tudi slovensko-nemško različico; zaupali so jo prav Pleteršniku. Slovar, ki je v dveh delih izhajal v letih 1893/94, je zajel na skoraj 2000 straneh okrog 110. 000 slovenskih besed. Vsaka je pomensko razložena v nemškem jeziku, povedano je, kako in kje se uporablja, piše in govori. Pleteršnikov slovar je gotovo naš najpomembnejši in najobsežnejši slovar do izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika v letih 1970/91.
Pleteršnik je bil vse svoje življenje odličen učitelj in vzgojitelj slovenskih dijakov, svoje delo pa je dopolnjeval z znanstvenim delom; po nastopu službe je namreč začel obravnavati zgodovinske in jezikoslovne teme. Prvo pozornost strokovnih krogov je zbudila njegova literarnozgodovinska primerjava Homerjevih epov in srbskih narodnih pesmi. Iz stare ruščine je prevedel znamenito Pesem o vojski Igorjevi in napisal tudi več poljudnoznanstvenih člankov o antični kulturi.
V znanstvenem smislu se je popolnoma razživel šele v Ljubljani. Še vedno je pisal o grško-rimski zgodovini in umetnosti in veliko prevajal, hkrati pa je že stopal v javno življenje kot odbornik Slovenskega pisateljskega društva, Dramatičnega društva, Družbe sv. Cirila in Metoda in Slovenske matice. V okviru slednje je leta 1874 sestavil obsežen pregled politične in kulturne zgodovine Slovencev ter drugih južnoslovanskih narodov, dal pobudo za izdajanje slovenskega znanstvenega časopisa in organiziral zbiranje slovenskih krajevnih imen. Sodeloval je tudi pri izdelavi Rožekovega latinsko-slovenskega slovarja za gimnazije.
Vse to je bila le priprava na Pleteršnikovo najpomembnejše in največje delo – slovenski slovar. Prelomno leto je nastopilo 1860; takrat je Matej Cigale na stroške ljubljanskega škofa Wolfa pripravil velik nemško-slovenski besednjak. Toda – preteči je moralo še nadaljnjih dvajset let, da smo dobili tudi slovensko-nemško različico; zaupali so jo prav Pleteršniku. Slovar, ki je v dveh delih izhajal v letih 1893/94, je zajel na skoraj 2000 straneh okrog 110. 000 slovenskih besed. Vsaka je pomensko razložena v nemškem jeziku, povedano je, kako in kje se uporablja, piše in govori. Pleteršnikov slovar je gotovo naš najpomembnejši in najobsežnejši slovar do izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika v letih 1970/91.
