Andrej Šemrov je pisal svojim staršem domov 20. februarja 1918.
Opisuje, kako se je na poti do Trsta usedel na napačen vlak. Starše prosi, naj mu pošljejo še tobaka, piše, da je dolgčas, hkrati pa izraža upanje, da bo vojne kmalu konec. Pismu je priložil tudi fotografijo s kolegi v porušeni hiši. Andrej je bil ranjen v nogo in ledvico 5. 6. 1915 – krogleni opilek mu je ostal v ledvici, odkrili so ga pri rentgenskem slikanju leta 1948. Bil je v bolnišnici na Ogrskem. To je Andrej napisal najprej bratu Franceljnu, ki je novico takoj s pismom sporočil staršem v Hotedršico. Francelj je Andreju poslal 10 kron, nekaj knjig, časopisov in molitvenik, ker so mu vse, kar je imel prej, pobrali. Zaradi tega ni bil oproščen vojske, le premeščen je bil v zaledje, Trst. Andrej je bil edini izmed treh bratov (poleg Leopoldna in Jožefa), ki se je vrnil iz vojne. Konec junija 1918 je bil še vedno v Trstu. Takrat je že imel upanje, da bo kmalu prišel domov zdrav, če ne pride kaj hudega vmes. Pred odhodom domov jim je Egon Stare s povešeno glavo in s solzami v očeh dejal: „Pokopana je naša stara Avstrija.”
